<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=179499"><dc:title>Vpliv učenja z raziskovanjem pri obravnavi svetlobe na naravoslovno pismenost sedmošolcev</dc:title><dc:creator>Fajić,	Selma	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlin,	Jerneja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolenc,	Saša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>osnovnošolsko učenje in poučevanje</dc:subject><dc:subject>biologija</dc:subject><dc:subject>učenje z raziskovanjem</dc:subject><dc:subject>naravoslovje</dc:subject><dc:subject>naravoslovna pismenost</dc:subject><dc:subject>svetloba</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava vpliv učenja z raziskovanjem pri obravnavi svetlobe na naravoslovno pismenost sedmošolcev. Izhodišče raziskave predstavljajo trije gradniki naravoslovne pismenosti, opredeljeni v okviru projekta NA-MA POTI: i) naravoslovnoznanstveno razlaganje pojavov; ii) naravoslovnoznanstveno raziskovanje, interpretiranje podatkov in dokazov ter iii) odnos do naravoslovja.
Raziskava je bila izvedena z metodo kvazieksperimenta v dveh skupinah učencev; eksperimentalna skupina je vsebine o svetlobi obravnavala po metodi učenja z raziskovanjem, medtem ko je kontrolna skupina sledila tradicionalnemu pouku. Učenci so pred in po izvedbi pouka reševali preizkuse znanja ter izpolnjevali vprašalnike o stališčih in doživljanju pouka. 
Rezultati raziskave so pokazali, da se med učenci kontrolne in eksperimentalne skupine na predtestu niso pojavljale statistično pomembne razlike v povprečnem številu doseženih točk, kar pomeni, da sta bili skupini pred izvedbo učnih ur primerljivi glede začetnega znanja. Prav tako se niso pojavljale statistično pomembne razlike v povprečnem številu doseženih točk na potestu, a so učenci eksperimentalne skupine po izvedbi učnih ur dosegli nekoliko višje povprečno število doseženih točk v primerjavi z učenci kontrolne skupine. To nakazuje, da je učenje z raziskovanjem prispevalo k izboljšanju naravoslovne pismenosti učencev, zlasti pri nalogah višje kognitivne ravni, ki so zahtevale uporabo znanstvenoraziskovalnega mišljenja in prenos pridobljenega znanja v nove kontekste. 
Rezultati so prav tako pokazali, da se med skupinama pred izvedbo učnih ur pojavljajo statistično pomembne razlike v stališčih do pouka naravoslovja. Po izvedbi učnih ur analiza odgovorov ni pokazala statistično pomembnih razlik v stališčih do pouka naravoslovja, so pa učenci eksperimentalne skupine izrazili višjo stopnjo interesa za obravnavane vsebine.
Ugotovitve raziskave prispevajo k razumevanju učinkov raziskovalnega pouka k poučevanju naravoslovja in lahko služijo kot primer dobre za izboljšanje kakovosti poučevanja.</dc:description><dc:publisher>S. Fajić</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-02-15 08:30:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>179499</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
