Besedni red in členkiSmolej, Mojca (Avtor) besedni redčlenkidistribucijamodifikacijapovezovanjeČlenki so kot besedna vrsta zelo ohlapno zamejena množica leksemov, kar je tudi razumljivo. Znanstvena dela, ki obravnavajo členke, se med seboj razlikujejo predvsem na ravni opredeljevanja funkcijskih oz. pomensko-skladenjskih vlog. Poleg funkcijske »neulovljivosti« pa so delno neraziskane tudi njihove besednoredne značilnosti, prav tako pa tudi razmerja med posameznimi členki in besednimi vrstami, ob katerih lahko členki stojijo. Izhodiščni pogoj za preučevanje besednorednih zakonitosti kateregakoli členka, še posebno pa poudarjalnih, je namreč poznavanje členkovih distribucijskih omejitev. Členki se ne glede na to, ali gre za modalni ali poudarjalni členek, ne morejo »prosto sprehajati« po povedi. Na podlagi besednoredne analize izbranih členkov lahko izluščimo šest pravil, ki se kažejo kot temeljna. Prvo pravilo se nanaša na prepoznavanje osnovne funkcije oz. pomena členka. Besedni red in pomen/funkcija členka sta velikokrat neobhodno povezana. Drugo pravilo se nanaša na strukturno in fonetično pogojenost (poudarek) besednoredne realizacije. Tretje pravilo je vezano na možnost zapostavljanja nekaterih poudarjalnih členkov (npr. tudi, celo, še posebno). Postavitev za stavčni člen je pogosto pogojena z elipso predikata. Četrto pravilo se nanaša na nujnost upoštevanja vseh besedilotvornih zakonitosti. Peto pravilo kaže, da je v analizo besednorednih zakonitosti nujno vključiti tudi možne regionalne konstante. Zadnje pravilo je vezano na modalne členke, ki krepijo ali slabijo gotovostno naklonskost. Znotraj tega pravila je več posebnosti. Ena izmed njih se kaže pri premiku modalnega členka proti remi, ko se modalna funkcija krepitve oz. slabitve gotovostne naklonskosti približa vlogi poudarjalnih členkov, ki vstopajo v razmerje le s tistim členom, pred katerim neposredno stojijo.20252026-02-13 11:41:47Članek v reviji179433slLicenca Creative Commons navedena na pristajalni strani članka (gl. izvorni URL).