<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=179432"><dc:title>Fonetično-fonološka opredelitev poudarka v slovenskem jeziku glede na besedni red v enostavčni povedi</dc:title><dc:creator>Tivadar,	Hotimir	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>poudarek</dc:subject><dc:subject>poved</dc:subject><dc:subject>sistemska skladnja</dc:subject><dc:subject>fonologija</dc:subject><dc:subject>knjižna slovenščina</dc:subject><dc:description>Poudarek je bil v slovenskem jeziku vse do Toporišičeve slovnice pogosto zamenjevan s terminom naglas, kar je vplivalo na pomanjkljivo strukturno obravnavo slovenskega jezika. Poudarek se ni natančno obravnaval, zato sta termina naglas in poudarek v slovenskem jezikoslovju še danes pogosto prekrivna. Ta vidik posebej izpostavimo in razrešimo v tem članku preko analize preteklih raziskav poudarka. Na podlagi nove instrumentalne analize definiramo poudarjenost posameznih zlogov in besed glede na tipično stavčno strukturo: beseda, ki jo kot poudarjeno zaznavamo govorci slovenščine, je odvisna od več parametrov, in sicer od tona, premora in tudi jakosti. Od tona je poudarjenost besede odvisna še posebej pri zaznamovanem besednem redu, jakost kot odločilen kriterij pa se je potrdila v stavkih z dvema poudarkoma in pri zaznamovanem besednem redu in poudarku na končni naglašeni besedi.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-02-13 11:41:41</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>179432</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>Licenca Creative Commons navedena na pristajalni strani članka (gl. izvorni URL).</dc:rights></rdf:Description></rdf:RDF>
