Sinteza 3-(pirolidin-1-il)piridinskih zaviralcev C-končne domene proteina toplotnega šoka 90 s protirakavim delovanjemKump, Anja (Avtor) Tomašič, Tihomir (Mentor) Dernovšek, Jaka (Komentor) Hsp90pirolidinprotitumorno delovanjerakzaviralecProteini toplotnega šoka 90 (Hsp90) so šaperoni, ki z zagotavljanjem pravilnega zvijanja svojih proteinov klientov pomagajo pri proteostazi. Ker je ob tem njihovo izražanje močno povečano v rakavih celicah, predstavljajo obetavno tarčo v terapiji raka. Strukturno je Hsp90 dimer, katerega monomerna enota sestoji iz N-končne domene (NKD) z vezavnim mestom za ATP, srednje domene, kamor se vežejo proteini klienti, in C-končne domene (CKD), ki omogoča dimerizacijo Hsp90. Najprej so za načrtovanje izkoriščali predvsem N-končno ATP-vezavno mesto. Nekateri prvi zaviralci so v predkliničnih in kliničnih študijah izkazovali protirakavo delovanje, vendar so zaradi neželenih učinkov in sprožitve odziva toplotnega šoka njihov razvoj povečini opustili. Raziskave so se nato usmerile predvsem v zaviralce C-končne domene, za katere se je izkazalo, da ne izzovejo odziva toplotnega šoka. V sklopu magistrske naloge smo na podlagi predhodno ovrednotene spojine TJD-337 sintetizirali nove zaviralce C-končne domene Hsp90 s pirolidinskim skeletom. Pripravili smo enajst končnih spojin, ki so vse vsebovale (S)-3,4-dikloro-N-(1-(6-formamidopiridin-3-il)pirolidin-3-il)benzamidni del, razlikovale pa so se v bazičnem centru in distančniku. Z uvedbo različnih bazičnih centrov smo proučili vpliv substituiranosti amina na jakost vezave. S spreminjanjem števila C-atomov v distančniku in ciklizacijo le-tega smo raziskali vpliv razdalje med bazičnim centrom in aromatom ter vpliv rigidnosti distančnika. Vse končne spojine smo z uporabo testa metabolne aktivnosti biološko ovrednotili na celicah raka dojke MCF-7. Najmočnejšo zaviralno aktivnost je imela spojina 21 (0,51 ± 0,07 μM) s ciklobutilnim distančnikom in primarnim aminom, ki ima izboljšano delovanje tudi v primerjavi s spojino TJD-337. S primerjavo rezultatov testiranja smo ugotovili, da sta za dobro zaviralno delovanje pomembna prisotnost bazičnega centra ter ustrezna razdalja med aromatsko skupino in bazičnim centrom na obeh koncih molekule. Dolg linearen distančnik (spojina 24) in odsotnost bazičnega centra (spojina 15) vodita v neaktivnost spojin, medtem ko je v primeru rigidiziranega distančnika (npr. spojina 21) aktivnost izboljšana. Dobljeni rezultati so spodbudni za nadaljnji razvoj pirolidinskih zaviralcev C-končne domene Hsp90 kot protirakavih spojin.20262026-02-10 08:45:14Magistrsko delo/naloga179282sl