<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=179216"><dc:title>Samoocena zmožnosti slovenskih pediatrov pri prepoznavanju odstopanj v otrokovem zgodnjem razvoju komunikacijskih zmožnosti</dc:title><dc:creator>Pernat,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Cepanec,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Penko,	Barbara	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pediatri</dc:subject><dc:subject>sporazumevalna zmožnost</dc:subject><dc:subject>razvoj</dc:subject><dc:subject>zgodnja komunikacija</dc:subject><dc:subject>odstopanje</dc:subject><dc:subject>prepoznavanje</dc:subject><dc:description>V zgodnjem intenzivnem razvoju se oblikujejo temelji za nadaljnji otrokov razvoj. Pomembno področje je razvoj komunikacijskih zmožnosti, katerih odstopanja lahko pomembno vplivajo na razvoj drugih področij in opozarjajo na razvojne težave. Ključno vlogo pri prepoznavanju teh odstopanj v sklopu preventivnih pregledov imajo pediatri na primarni ravni. Ob prepoznavi odstopanj morajo otroka napotiti v razvojno ambulanto, kjer ga pregleda razvojni pediater in po potrebi napoti k drugim strokovnjakom. 
Namen magistrskega dela je raziskati samooceno zmožnosti slovenskih pediatrov pri prepoznavanju odstopanj v zgodnjem razvoju komunikacijskih zmožnosti otrok, oceno preteklih izobraževanj na to temo, pogoje dela ter kdaj bi napotili otroka na nadaljnjo razvojno oceno in h katerim strokovnjakom. Zanimalo nas je tudi, ali na raziskovanih področjih obstajajo razlike med pediatri in razvojnimi pediatri. Za namen magistrskega dela je bil oblikovan spletni anketni vprašalnik, na katerega je odgovorilo 58 pediatrov in 12 razvojnih pediatrov. 
Rezultati raziskave kažejo, da anketirani ocenjujejo znanje s področja zgodnjega komunikacijskega razvoja, pridobljeno med študijem in specializacijo, kot nezadostno ter izpostavljajo potrebo po dodatnem izobraževanju na tem področju. Anketirani se zavedajo pomembnosti vloge pediatra pri zgodnjem odkrivanju razvojnih odstopanj, vendar pri tem posebej poudarjajo omejitve v praksi, kot so pomanjkanje časa, nejasne smernice in omejen dostop do standardiziranih presejalnih orodij. Pri posameznih zgodnjih komunikacijskih zmožnostih razvojni pediatri izkazujejo višjo samooceno kompetenc, kar predstavlja statistično pomembno razliko med skupinama. Glede starosti, pri kateri bi otroka napotili na nadaljnjo oceno, sta si skupini večinoma enotni. Med strokovnjaki, h katerim bi otroka napotili, so najpogosteje navedli razvojno ambulanto in logopeda. 
Raziskava ponuja vpogled v samooceno zmožnosti slovenskih pediatrov pri prepoznavanju odstopanj v razvoju zgodnjih komunikacijskih zmožnosti ter izpostavlja potrebo po dodatnem izobraževanju pediatrov na tem področju, izboljšanju pogojev dela v praksi ter razvoju presejalnih testov in vprašalnikov ter jasnih smernic za učinkovito zgodnje prepoznavanje odstopanj.</dc:description><dc:publisher>E. Pernat</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-02-08 08:30:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>179216</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
