<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=179200"><dc:title>Merske značilnosti testa počepanja na inercijski napravi pri starejših odraslih</dc:title><dc:creator>Urtelj,	Manuela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Spudić,	Darjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Smajla,	Darjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Inercija</dc:subject><dc:subject>starostniki</dc:subject><dc:subject>zanesljivost</dc:subject><dc:subject>veljavnost</dc:subject><dc:subject>testiranje</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil preveriti merske karakteristike testa Počepanja na inercijski napravi pri starejših odraslih. Preverjali smo medobiskovno zanesljivost in veljavnost rezultatov testa, in sicer v primerjavi z že uveljavljenima funkcionalnima testoma Vstani in pojdi ter Vstajanje s stola, ter z rezultati moči iztegovalk in upogibalk kolena, izmerjenimi z izokinetičnim dinamometrom. V raziskavo je bilo vključenih 30 preizkušancev, starih med 54 in 81 let (8 moških in 22 žensk). Preizkušanci so testiranja opravili trikrat: prvi dve testiranji sta bili izvedeni v razmaku enega tedna, tretje pa deset tednov po drugem testiranju. Na vsakem obisku so v naključnem zaporedju izvedli štiri gibalne teste: Počepanje na inercijski napravi, Iztegovanje kolena na izokinetični napravi, Vstani in pojdi ter Vstajanje s stola, da bi se izognili morebitnemu sistematičnemu vplivu utrujenosti. Rezultati so pokazali, da je test Počepanja na inercijski napravi pri starejših odraslih zanesljiv tako po meri relativne zanesljivosti (intraklasni korelacijski koeficient ICC2.1) kot tudi absolutne zanesljivosti (koeficient variance, CV). Po kriteriju ICC2.1 smo ugotovili dobro do odlično zanesljivost (ICC2.1 &gt; 0,75; CV &lt; 10 %). Zanesljivost smo preverjali na treh spremenljivkah – hitrosti, sili in moči – pri čemer se je izkazalo, da je hitrost najzanesljivejša, medtem ko je moč najbolj spremenljiva. Najvišjo zanesljivost smo zaznali pri hitrosti pri bremenu 0,075 kg∙m2 (ICC2.1 = 0,89), najnižjo pa pri moči pri bremenu 0,025 kg∙m2 (ICC2.1 = 0,76). Test se je izkazal tudi za veljavnega, saj so bili rezultati statistično značilno povezani z rezultati testov Vstani in pojdi ter Vstajanje s stola. Moč povezav se je povečevala s številom obiskov. Rezultati testa Počepanja na inercijski napravi so bili statistično značilno povezani tudi z rezultati izokinetičnega testiranja. Ugotovili smo visoko povezanost mehanskih spremenljivk koncentričnega dela počepa z močjo iztegovalk in upogibalk kolena ter zmerno do visoko povezanost v ekscentričnem delu, tako pri 60 °/s kot 180 °/s. Naša raziskava potrjuje, da je test Počepanja na inercijski napravi kompleksen, vendar uporaben način za ocenjevanje moči spodnjih okončin pri starejših odraslih. Ugotavljamo, da je seznanjanje s testnim protokolom in izvedba nekaj uvajalnih ponovitev ključno za zagotavljanje veljavnih in zanesljivih rezultatov. Na podlagi ugotovitev zaključujemo, da je za starejše odrasle ustrezno spoznavanje s testom ključni del tako izvedbe vadbe kot meritev na inercijskih napravah, saj gre za koordinacijsko zahtevnejše gibanje z izrazitejšim obremenjevanjem v ekscentrični faz počepa.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-02-07 07:15:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>179200</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
