<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=179167"><dc:title>Detekcija mehanizmov delovanja zlonamerne programske opreme</dc:title><dc:creator>Bašagić,	Dino	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sedlar,	Urban	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zlonamerna programska oprema</dc:subject><dc:subject>mehanizmi zlonamerne programske opreme</dc:subject><dc:subject>detekcija zlonamerne programske opreme</dc:subject><dc:subject>testiranje zlonamerne programske opreme</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo podaja teoretični pregled zlonamerne programske opreme ter izdelavo lastnega vzorca in testiranje detekcije mehanizmov zlonamerne programske
opreme.
Izpostavljene so najznamenitejše vrste zlonamerne programske opreme, vključno z izsiljevalsko, vohunsko in brezdatotečno programsko opremo, trojanskimi konji, črvi, virusi, omrežji avtomatskih robotov, logičnimi bombami in hibridi, skupaj z njihovimi najbolj znanimi predstavniki. Obravnavani so tudi tipični mehanizmi zlonamerne programske opreme, kot so poviševanje privilegijev, kraja in spreminjanje podatkov, vztrajnost, oddaljen nadzor, izogibanje detekciji ter destruktivna dejanja. Analizirane so različne metode detekcije zlonamerne programske opreme: zaznavanje na podlagi podpisov, statična in dinamična analiza ter sistemi za zaznavanje in odziv končnih točk (angl. Endpoint Detection and Response – EDR) in razširjeno zaznavanje in odziv (angl. Extended Detection and Response – XDR).
V praktičnem delu je implementiran prototipni vzorec zlonamerne programske opreme, ki vsebuje naslednje mehanizme: šifriranje datotek, vzpostavitev t. i. povezave povratne lupine (angl. reverse shell), spreminjanje registra, samoreplikacijo in izvajanje z zakasnitvijo. Ta vzorec je testiran v izoliranem laboratorijskem okolju na različnih brezplačnih in plačljivih varnostnih orodjih – testirana je stopnja uspešnosti njihove detekcije.
Rezultati so presenetljivi in zaskrbljujoči, saj niti brezplačne niti plačljive različice antivirusnih programov oziroma EDR/XDR-sistemov niso bile uspešne pri zaznavanju relativno preprostega novega vzorca zlonamerne programske opreme. Skoraj vsaka preizkušena rešitev je bila uspešna le pri detekciji posameznih mehanizmov, nobena pa ni dosegla 100-odstotne uspešnosti. To jasno kaže, da se za prvo detekcijo nove zlonamerne programske opreme ne moremo z zagotovilom zanašati na tovrstne programe ter da datotek ali aplikacij, ki niso preverjene oziroma za katere sumimo, da bi lahko bile škodljive, ne bi smeli odpirati ali zaganjati. Če to ni mogoče, jih je treba dodatno preveriti oziroma testirati v varnem okolju.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-02-06 12:10:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>179167</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
