<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=179155"><dc:title>Primerjava udobnostnih lastnosti higienskih vložkov za enkratno in večkratno uporabo</dc:title><dc:creator>Kumer,	Blažka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupin,	Živa	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Menstrualni vložki za enkratno uporabo</dc:subject><dc:subject>menstrualni vložki za večkratno uporabo</dc:subject><dc:subject>udobnostne lastnosti</dc:subject><dc:subject>mehanska stabilnost.</dc:subject><dc:description>V vsakdanji rabi se uporablja veliko izdelkov iz sintetičnih polimerov, ki pomembno prispevajo k nastajanju biološko nerazgradljivih odpadkov. Med njimi predstavljajo higienski vložki enega večjih ekoloških izzivov, saj vsebujejo sintetične polimere, kot so polietilen, polipropilen in poliester, ki izboljšujejo funkcionalne lastnosti, vendar otežujejo razgradnjo po uporabi. V raziskavi je bilo analiziranih šest vrst higienskih vložkov: Always, Libresse, Jessa, Jessa Cotton, Jasmin in Racman. Prvih pet predstavljajo vložki za enkratno uporabo, medtem ko je vložek Racman namenjen večkratni uporabi. Vložki za enkratno uporabo imajo netkano vrhnjo plast iz polipropilena, vpojno jedro iz lesne celuloze s supervpojnim polimerom ter neprepustno polietilensko spodnjo plast. Vložek Jessa Cotton ima bombažno vrhnjo plast, vložek Jasmin pa 100 % organski bombaž. Vložek Racman je zasnovan iz treh pletenih slojev: bombaž z elastanom, bambusova viskoza s poliestrom ter spodnja plast iz bombaža in poliestra s PUL-premazom. Rezultati so pokazali izrazite razlike v konstrukciji in funkcionalnih lastnostih. Vložki Jasmin so imeli najvišjo vpojnost (230,4 ml), največjo prepustnost zraka (3,85 l/min) in vodne pare (1202,5 g/m²dan). Vložek Racman je dosegel največjo mehansko odpornost na drgnjenje (brez pretrga po 20.000 ciklih) in najvišjo pretržno trdnost v suhem stanju (1,762 N/mm²). Izračun relativne vpojnosti je pokazal, da največ tekočine zadrži srednja plast (73–98 %), pri vložku Racman pa spodnja in srednja plast prispevata skoraj enak delež. Rezultati potrjujejo, da razmerje med poroznostjo, debelino in sestavo vlaken pomembno vpliva na vpojnost in udobnost vložkov. Nadaljnji razvoj trajnostnih materialov, kot so celulozni kompoziti, bambusova viskoza in biopolimeri, bi lahko izboljšal lastnosti vložkov za večkratno uporabo ter zmanjšal njihov okoljski vpliv.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-02-06 09:00:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>179155</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
