<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=179065"><dc:title>Stališča visokošolskih učiteljev do rabe strojnoprevajalskih orodij pri pisanju v nemščini kot tujem strokovnem jeziku</dc:title><dc:creator>Plos,	Alenka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>strojnoprevajalska orodja</dc:subject><dc:subject>tuji strokovni jezik</dc:subject><dc:subject>visokošolski učitelji</dc:subject><dc:subject>stališča učiteljev</dc:subject><dc:subject>pisanje</dc:subject><dc:description>V sodobnem svetu so strojnoprevajalska orodja, kot sta npr. Google Translate in DeepL Translator, postala pomemben pripomoček v vsakdanji, strokovni ter poklicni komunika-ciji v tujem jeziku in tudi v procesu učenja tujih jezikov. Njihova enostavna uporaba in dostopnost vplivata na načine učenja in poučevanja tujih (strokovnih) jezikov ter odpirata pedagoška in etična vprašanja. Če je bilo strojno prevajanje pred leti predvsem predmet raziskav na področju prevodoslovja, se danes intenzivneje povezuje z raziskovanjem uče-nja tujega jezika, še posebej angleščine, precej manj raziskav pa najdemo za druge jezi-kovne pare. Prispevek obravnava stališča visokošolskih učiteljev do uporabe strojnopreva-jalskih orodij pri pisanju v nemščini kot tujem strokovnem jeziku. V ospredju je vprašanje, kako učitelji vrednotijo in vključujejo strojnoprevajalska orodja v učni proces in proces razvijanja pisne spretnosti. Kvalitativna empirična raziskava je pokazala, da intervjuvani učitelji večinoma izražajo pozitivna stališča do vključevanja strojnoprevajalskih orodij kot podpornega sredstva pri poučevanju in pisanju v tujem strokovnem jeziku. Učitelji prepoznavajo njihovo vlogo pri razvoju terminološkega znanja in izboljšanju razumevanja strokovnega besedišča ter spodbujanju avtonomnega učenja, še posebej pri tujih študentih. Poudarjajo pa potrebo po kritični rabi orodij ter izpostavljajo pomen ohranjanja razvoja lastnih pisnih spretnost. Uporaba strojnoprevajalskih orodij ni razumljena kot goljufija, temveč kot del naravnega tehnološkega napredka, pod pogojem, da je njihova raba tran-sparentna in skladna z akademsko integriteto. Prispevek tako odpira razpravo o pomenu razvoja pedagoških strategij za učinkovito vključevanje teh orodij v visokošolski pouk tujega strokovnega jezika ter izpostavlja potrebo po oblikovanju dobrih praks, ki laične uporabnike (neprevajalce) vodijo k nujni kritični uporabi strojnoprevajalskih orodij.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-02-04 16:47:14</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>179065</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>