<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=179010"><dc:title>In vitro proučevanje pomena proteasoma v trombocitih in njegove vloge pri oblikovanju tumorskega mikrookolja</dc:title><dc:creator>Smrdel,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gobec,	Martina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>degranulacija trombocitov</dc:subject><dc:subject>imunoproteasom</dc:subject><dc:subject>imunska regulacija</dc:subject><dc:subject>metastaziranje</dc:subject><dc:subject>proteasom</dc:subject><dc:subject>rak dojke</dc:subject><dc:subject>trombociti</dc:subject><dc:description>Trombociti imajo ključno vlogo pri regulaciji hemostaze, a so danes prepoznani tudi kot aktivni regulatorji imunosti, vnetja in napredovanja tumorjev. Kljub njihovim številnim biološkim vlogam pa ostajajo molekularni mehanizmi, ki uravnavajo aktivacijo trombocitov in njihovo sekretorno vedenje, pomanjkljivo opredeljeni. Nedavne raziskave so pokazale, da trombociti vsebujejo tako konstitutivni proteasom kot tudi imunoproteasom, ki ju običajno povezujemo predvsem z jedrnimi in imunskimi celicami. Ta doktorska disertacija preučuje, kako ti proteolitični sistemi oblikujejo biologijo trombocitov in vplivajo na trombocitno posredovane imunske in tumorske interakcije.
Klinično pomembnost delovanja proteasoma v trombocitih smo definirali s kvantifikacijo trombocitopenije pri bolnikih z diseminiranim plazmocitomom, zdravljenih z zaviralci proteasoma. Zaviranje proteasoma je pomembno povečalo pojavnost trombocitopenije, pri čemer je bilo tveganje odvisno od uporabljenega zaviralca in njegovega odmerka. V okviru mehanističnih raziskav smo zato okarakterizirali aktivnost proteasoma in imunoproteasoma v človeških trombocitih ter zaznali pomembne inter-individualne razlike v proteasomskih profilih, kar nakazuje, da sestava proteasoma prispeva k specifičnim razlikam med donorji v odzivnosti trombocitov. Za razliko od jedrnih celic trombociti ob izpostavitvi vnetnim citokinom ne povišajo proteinskega nivoja katalitičnih podenot imunoproteasoma, kar nakazuje, da je njihova proteasomska sestava določena že med megakariopoezo. Selektivno zaviranje katalitičnih podenot okrepi izločanje gostih granul, a ne vpliva na proces agregacije, kar dokazuje, da imunoproteasom natančno uravnava sekretorne odzive trombocitov, ne da bi pri tem ogrozil njihovo osnovno hemostatsko funkcijo. Proteomske analize so pokazale spremenjeno izločanje proteinov iz trombocitov, povezanih s presnovnimi in mitohondrijskimi potmi, kar kaže na vlogo imunoproteasoma pri uravnavanju trombocitne bioenergetike in medcelične komunikacije.
Selektivno zaviranje izbranih podenot proteasomov v trombocitih vodi v sproščanje dejavnikov, ki izrazito modulirajo vedenje celic raka dojk. Zlasti zaviranje podenote β1i sproži sekretorni profil, ki okrepi migracijo celic trojno negativnega raka dojk, poveča angiogeno signaliziranje ter zviša izražanje označevalcev značilnih za epitelijsko-mezenhimski prehod. Ti izsledki kažejo, da imunoproteasom trombocitov neposredno oblikuje tumorsko relevantne parakrine signale in lahko vpliva na metastatsko napredovanje.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-02-03 09:20:04</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>179010</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
