Radiološka in protetična obravnava diabetičnega stopalaKrižman, Nataša (Avtor) Levec, Tina (Mentor) Lampe, Tomaž (Recenzent) diplomska delaortotika in protetikadiabetično stopalorazjedesladkorna bolezenamputacijaprotetična oskrbaradiološka diagnostikaUvod: Diabetično stopalo je eden najresnejših zapletov sladkorne bolezni in pogosto vodi v razjede in amputacije. Zaradi prepletanja nevropatije, ishemije in okužb je za učinkovito obravnavo nujen celosten, interdisciplinaren pristop, v katerem imata radiološka diagnostika in protetična rehabilitacija osrednjo vlogo pri ohranjanju funkcionalnosti in kakovosti življenja. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti vlogo radioloških slikovnih metod pri obravnavi diabetičnega stopala, zlasti pri zgodnjem odkrivanju strukturnih in patoloških sprememb ter pri načrtovanju individualno prilagojenih ortotičnih in protetičnih pripomočkov. Delo poudarja pomen slikovne diagnostike za natančnejšo oceno funkcionalnih sprememb stopala, podporo kliničnemu odločanju in učinkovitejše preprečevanje zapletov, vključno z razjedami in amputacijami. Metode dela: Izveden je bil sistematičen pregled strokovne in znanstvene literature v slovenskem in angleškem jeziku, objavljene v obdobju med 2013 in 2025, z uporabo bibliografskih podatkovnih baz PubMed, ScienceDirect in Google Scholar. Uporabljene so bile ključne besede v obeh jezikih, vključitveni in izključitveni kriteriji pa so upoštevali celotno besedilo, jezik, časovno obdobje in vsebinsko skladnost. Po postopku PRISMA je bilo od začetnih 82 virov po odstranitvi dvojnikov in presejanju naslovov, izvlečkov in polnih besedil vključenih 7 študij, osredotočenih na radiološko diagnostiko okužb, osteomielitisa in protetično rehabilitacijo. Rezultati: Slikanje z magnetno resonanco izkazuje najvišjo diagnostično natančnost pri okužbah diabetičnega stopala, zlasti zaradi zanesljivega prikaza mehkih tkiv in zgodnjega edema kostnega mozga. Hibridne tehnike in pristopi predstavljajo občutljivo in specifično metodo pri razlikovanju med osteomielitisom in okužbami mehkih tkiv in so koristno orodje pri oceni remisije. Številne raziskave izpostavljajo pomen uporabe sistematičnih protokolov, ki združujejo različne slikovne metode, saj tak pristop povečuje diagnostično zanesljivost in omogoča bolj usmerjeno zdravljenje. Razprava in zaključek: Zanesljiva radiološka ocena neposredno vpliva na delo ortotika in protetika, ker določa raven in obseg amputacije, pripomore k izbiri ortotičnih in protetičnih rešitev ter podpira individualizirano obravnavo. Ponavljajoče se slikanje omogoča spremljanje celjenja in pravočasne prilagoditve pripomočkov, s čimer se zmanjšuje tveganje za ponovne razjede in pospešuje funkcionalna rehabilitacija. Hkrati literatura opozarja na omejitve posameznih metod, zato je nujna interpretacija v kliničnem kontekstu in povezovanje radioloških ugotovitev z multidisciplinarnim odločanjem. Analiza kaže, da integracija naprednih slikovnih tehnik z ustrezno protetično oskrbo predstavlja temelj sodobne, na pacienta usmerjene obravnave diabetičnega stopala.[N. Križman]20262026-02-02 14:32:32Diplomsko delo/naloga178942sl