Hibridnost kot poetični postopek v drami Še vedno vihar Petra HandkejaGlišić, Miša (Avtor) hibridnostintertekstualnostliterarna teorijakulturaČlanek obravnava hibridnost v literaturi, pri čemer se osredotoča na Handkejevo dramo Še vedno vihar. Raziskuje teme identitete, jezika in zgodovine v večkulturnem kontekstu, pri čemer se opira na teorijo revolucionarnega pesniškega jezika Julie Kristeve. Teoretični okvir poudarja intertekstualnost in interakcijo med semiotičnim in simbolnim jezikovnim registrom. Predlagan je hibridni poetološki model, ki poudarja, kako intertekstualnost spodbuja hibridnost z večjezičnostjo, nekonvencionalnimi strukturami, figurativnim jezikom in prevodi. Analiza literarnega dela izpostavlja fragmentirane stavčne povedi, večjezično vsebino in kulturne reference, ki v drami odražajo fluidne identitete in kulturna presečišča. Delo obravnava tudi slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem in širše globalne vplive ter razkriva, kako se prepletajo zgodovinske in kulturne plasti. Handkejeva uporaba hibridnosti – jezikov, kultur in referenc – služi kot poetično sredstvo za raziskovanje pripadnosti in razseljenosti. Članek ugotavlja, da ta hibridni poetološki pristop omogoča globlje razumevanje Handkejevega kompleksnega dela. Na splošno je hibridnost pomembno orodje pri obravnavi zapletenosti identitete, jezika in spomina v večkulturnem svetu.20252026-02-02 13:58:57Članek v reviji178941sl