Depresivnost, anksioznost in stres pri študentih zdravstvene nege: povezave z velikimi petimi osebnostnimi dimenzijamiGlas, Grega Martin (Avtor) Kavčič, Tina (Mentor) Kvas, Andreja (Recenzent) magistrska delazdravstvena negaduševno zdravjepraktično usposabljanjeosebnostne lastnostidejavniki tveganjaštudijske obremenitveUvod: Duševno zdravje študentov zdravstvene nege predstavlja pomembno področje raziskovanja, saj se ti zaradi številnih študijskih in kliničnih obremenitev pogosto srečujejo z visoko stopnjo stresa, anksioznosti in depresivnosti. Poleg zunanjih dejavnikov imajo pomembno vlogo tudi osebnostne lastnosti, ki lahko delujejo kot varovalni dejavniki ali dejavniki tveganja za pojav težav v duševnem zdravju. Namen: Namen raziskave je bil preučiti povezave med osebnostnimi lastnostmi modela Velikih pet in izraženostjo depresivnosti, anksioznosti in stresa pri študentih zdravstvene nege. Prav tako smo želeli raziskati razlike med vplivom spola, letnika študija in kliničnih izkušenj v izraženosti težav v duševnem zdravju. Metode dela: Izvedli smo presečno raziskavo, v katero je bilo vključenih 543 študentov zdravstvene nege na eni od slovenskih fakultet. Udeleženci, stari od 19 do 50 let (13 % moških), so izpolnili samoocenjevalne vprašalnike za oceno osebnostnih lastnosti, stresa, anksioznosti in depresivnosti. Podatki so bili statistično analizirani z uporabo deskriptivne statistike, Pearsonovih korelacij, t-testov in analize variance. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je nevroticizem pozitivno visoko povezan z vsemi tremi oblikami duševnih težav, medtem ko so ekstravertnost, vestnost in sprejemljivost negativno povezane z njihovo ravnjo. Odprtost za izkušnje je bila negativno povezana zgolj s stresom. Študentke so poročale o višjih vrednostih stresa, anksioznosti in depresivnosti kot študenti, razlike med spoloma pa so bile majhne. Študenti prvega letnika so doživljali več težav v primerjavi s študenti višjih letnikov. Kot varovalni dejavnik so se pokazale klinične izkušnje, saj so študenti z več izkušnjami v splošnem poročali o nižji ravni stresa in anksioznosti kot študenti z malo kliničnimi izkušnjami. Razprava in zaključek: Ugotovitve potrjujejo pomembno vlogo temeljnih osebnostnih lastnosti v izraženosti duševnih težav študentov zdravstvene nege. Nevroticizem predstavlja pomemben dejavnik tveganja, medtem ko ekstravertnost, vestnost in sprejemljivost delujejo varovalno. Rezultati osvetljujejo pomen izobraževanja o osebnostnih lastnostih in vključevanja programov za krepitev duševnega zdravja študentov zdravstvene nege.[G. M. Glas]20252026-02-01 07:46:21Magistrsko delo/naloga178926sl