<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=178892"><dc:title>Anatomska osnova za izbiro mesta intramuskularne injekcije</dc:title><dc:creator>Salkić,	Lejla	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Boc,	Anja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gošnak Dahmane,	Raja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>intramuskularna injekcija</dc:subject><dc:subject>tehnika aplikacije injekcije</dc:subject><dc:subject>zapleti intramuskularne injekcije</dc:subject><dc:subject>deltoidna regija</dc:subject><dc:subject>ventroglutealna regija</dc:subject><dc:subject>dorzoglutealna regija</dc:subject><dc:subject>anteriorna stegenska loža</dc:subject><dc:description>Uvod: Intramuskularna injekcija je eden izmed parenteralnih načinov dajanja zdravil, ki omogoča hitro in zanesljivo učinkovanje. Zdravilo lahko vbrizgamo v deltoidno mišico, povrhnje glutealne mišice ter anteriorne stegenske mišice. Kljub rutinski uporabi intramuskularne injekcije so možni zapleti, ki se pojavljajo zaradi neustrezne tehnike ali napačne izbire mesta vbrizganja. Slednji so tesno povezani s topografijo posamezne regije. Namen: Namen diplomskega dela je bil s pregledom literature opisati mišične regije, v katere intramuskularno injekcijo apliciramo, predstaviti standardna mesta aplikacije, tehnike njihovega določanja ter morebitne novosti. Cilj je izpostaviti dejavnike, ki prispevajo k varnem in učinkovitem izvajanju posega. Metode dela: V podatkovnih bazah Medline, ScienceDirect, Pubmed in Google Schoolar, DiKUL in COBISS smo opravili iskanje ustrezne literature. Iskali smo anatomske opise, klinične smernice, raziskave o varnosti aplikacije standardnih mest in tehnik vbrizganja ter priporočeno dolžino igle. V analizo smo dokončno vključili 87 enot literature. Rezultati: V deltoidno mišico najpogosteje vbrizgamo zdravilo pri odraslih, predvsem pri intramuskularni aplikaciji cepiva. V glutealni regiji lahko zdravilo vbrizgamo v dorzoglutealni ali ventroglutealni mišični predel. Ventroglutealni predel velja za varnejšega in bolj priporočljivega.V področju stegna lahko zdravilo vbrizgamo v premo stegensko mišico ali v lateralni vastus, pri čemer je vbrizganje zdravila v premo stegensko mišico odsvetovano. Resni zapleti intramuskularne injekcije so poškodba aksilarnega živca v deltoidni regiji, ishiadičnega živca v glutealni regiji ter femoralnega živca v stegenski regiji. Rezultati kažejo na neskladja med klinično prakso in obstoječimi smernicami za intramuskularno aplikacijo. To je najbolj izrazito v glutealni regiji, kjer smernice dorzoglutealno področje svetujejo le v izjemnih primerih, v klinični praksi pa je vseeno največkrat uporabljeno. Nekatere raziskave predlagajo uporabo alternativnih tehnik določanja standardnih mest ali uporabo alternativnih mest aplikacije. Telesna teža, spol in mišična masa pacienta ter lastnosti zdravila pomembno vplivajo na izbiro mesta in tehnike aplikacije ter dolžino in debelino igle. Razprava in zaključek: Ugotovitve diplomskega dela poudarjajo potrebo po standardizaciji postopka intramuskularne injekcije. K večji varnosti bistveno prispevajo dobro poznavanje anatomije, uporaba preverjenih metod določanja varnega mesta, upoštevanje antropometričnih značilnosti pacienta in lastnosti zdravila pri izbiri mesta in dolžine igle. Pomemben dejavnik varne intramuskularne injekcije zdravil je torej strokovna usposobljenost zdravstvenih delavcev za ta poseg.</dc:description><dc:publisher>[L. Salkić]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-01-31 07:45:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>178892</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
