Izzivi in priložnosti ravnanja z odpadnim tekstilom v Sloveniji v luči zelenega prehodaŠoba, Lara (Avtor) Forte Tavčer, Petra Eva (Mentor) Dolničar, Danica (Komentor) trajnostni razvojtekstilni odpadkizbiranje in sortiranje odpadkovrecikliranja odpadnega tekstilaponovna uporaba tekstilnih odpadkovTrajnostno gospodarjenje z odpadnim tekstilom v Sloveniji predstavlja izziv v luči zelenega prehoda in enega od ciljev krožnega gospodarstva. Magistrsko delo analizira obseg in stanje tekstilnih odpadkov v Sloveniji v zadnjih desetih letih in ocenjuje vpliv evropskih uredb in zakonodaje na upravljanje z njimi. Poseben poudarek je na analizi usklajenosti slovenskih politik z evropskimi cilji ter prepoznavanju strukturnih pomanjkljivosti v trenutnih rešitvah. V raziskavi smo s statističnim pregledom podatkov preučili tekstilno verigo v zadnjih dveh desetletjih, vključno s proizvodnjo, uvozom, izvozom, potrošnjo in odlaganjem tekstila. Prav tako smo analizirali objavljene raziskave in patente s področja recikliranja in ponovne uporabe. Glavne ugotovitve kažejo, da slovenska tekstilna industrija upada, medtem ko se količina uvoženega tekstila ohranja, vrednost uvoženih izdelkov pa narašča. V Sloveniji primanjkuje infrastrukture za ločeno zbiranje in recikliranje tekstilnih odpadkov, kar otežuje prilagoditev na zakonodajo Evropske unije (EU), ki z letom 2025 uvaja obvezno zbiranje tekstila iz gospodinjstev. Analiza praks v drugih evropskih državah kaže, da je boljše upravljanje odpadnega tekstila mogoče le s sistematično podporo politike in gospodarstva. Mednarodne prakse kažejo, da druge evropske države učinkoviteje upravljajo s tekstilnimi odpadki, saj imajo vzpostavljene boljše sisteme. Ključna dejavnika uspeha sta višja stopnja osveščenosti potrošnikov ter zakonodajni ukrepi za omejevanje hitre mode. V Sloveniji potrebujemo celostni sistem zbiranja tekstilnih odpadkov, ki bo vključeval enotne zabojnike, centre za sortiranje in recikliranje ter večjo informiranost javnosti. Poleg tega je nujno finančno spodbujanje podjetij, ki želijo vlagati v rešitve na področju recikliranja in ponovne uporabe. Izboljšave področja s strani EU vključujejo uvedbo razširjene odgovornosti proizvajalca, zakonske prepovedi zelenega zavajanja, digitalne potne liste za izdelke in povečanje javnih subvencij za raziskave ter podjetja na področju recikliranja. Uspeh teh ukrepov bo odvisen od sodelovanja med zakonodajalci, podjetji in informiranimi potrošniki.20262026-01-30 09:01:18Magistrsko delo/naloga178814sl