<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=178804"><dc:title>Označevanje živil kot orodje za spodbujanje izbire živil z ugodnejšo hranilno sestavo</dc:title><dc:creator>Hafner,	Edvina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pravst,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>označevanje živil</dc:subject><dc:subject>izbira živil</dc:subject><dc:subject>označevanje hranilne sestave na sprednji strani embalaže</dc:subject><dc:subject>Nutri-Score</dc:subject><dc:subject>visoko predelana živila</dc:subject><dc:subject>predpakirana živila</dc:subject><dc:description>Neuravnotežena prehrana je eden izmed ključnih preprečljivih dejavnikov tveganja za nenalezljive kronične bolezni. Označevanje živil lahko podpira zdravju ugodnejše prehranske izbire z zagotavljanjem informacij o hranilni sestavi. Čeprav je v EU določeno obvezno označevanje hranilne vrednosti, je to pogosto manj opazno, potrošniki pa imajo težave pri interpretaciji. Označevanje hranilne sestave na sprednji strani embalaže (angl. front-of-package nutrition labelling (FOPNL)) se je razvilo z namenom poenostavitve tovrstnih informacij in bolj učinkovitega usmerjanja potrošnikov k zdravju ugodnejšim izbiram. Cilj doktorske disertacije je bil celostno preučiti področje označevanja živil, s poudarkom na FOPNL shemah. V raziskavi preverjanja točnosti označevanja hranilne vrednosti smo ugotovili, da se je na embalaži navedena vsebnost sladkorja skladala z dejansko (laboratorijsko) analizirano vsebnostjo sladkorja v vseh 51 vzorcih sladkih pijač, kar dodatno utemeljuje uporabo označevanja živil za raziskovalne namene. Analiza predpakiranih živil na slovenskem tržišču je pokazala, da so bile FOPNL sheme prisotne le na 15 % živil, pri čemer so bile pogostejše na visoko predelanih živilih, ki so predstavljala 54,5 % ponudbe in so v večini primerov imela manj ugodno hranilno sestavo. Vrednotenje sheme Nutri-Score je pokazalo njeno visoko sposobnost razlikovanja med živili ter zmerno skladnost s profilom Svetovne zdravstvene organizacije v Evropi, kar se je s posodobljeno različico iz leta 2023 še izboljšalo in okrepilo možnosti za njeno uvedbo na ravni EU. Potrošniška raziskava v Sloveniji in Nemčiji je pokazala, da so interpretativne sheme (Nutri-Score, prehranski semafor) učinkovitejše pod časovnim pritiskom, vendar je pri tem potrebno upoštevati predhodno poznavanje in razumevanje shem. Skupni izsledki doktorske disertacije potrjujejo, da je FOPNL učinkovito javnozdravstveno orodje za spodbujanje zdravih izbir. Rezultati raziskav podpirajo uvedbo obveznega in enotnega FOPNL označevanja skupaj z izobraževalnimi kampanjami, ki lahko optimizirajo osnovni namen FOPNL: usmerjanje potrošnikov k zdravim prehranskim izbiram.</dc:description><dc:publisher>[E. Hafner]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-01-30 08:24:21</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>178804</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
