<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=178797"><dc:title>Spremembe v verbalni fluentnosti pri otrocih in mladostnikih, ki so preboleli Multisistemski vnetni sindrom (MIS-C)</dc:title><dc:creator>Žunec,	Nives	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Masten,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gosar,	David	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>besedna fluentnost</dc:subject><dc:subject>multisistemski vnetni sindrom MIS-C</dc:subject><dc:subject>COVID-19</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>mladostniki</dc:subject><dc:description>MIS-C je bolezen, za katero otroci in mladostniki zbolijo približno dva do štiri tedne po okužbi s COVID-19. Posledice MIS-C so zelo raznolike in vključujejo tako kognitivne kot nevrološke simptome, ki imajo lahko velik vpliv na posameznikovo vsakodnevno delovanje. Ena izmed posledic MIS-C naj bi bila tudi znižana besedna fluentnost, saj naj bi imeli posamezniki, ki so preboleli MIS-C, med drugimi tudi težave na področju delovnega in besednega spomina, hitrosti procesiranja in besednega razumevanja. To pa so tudi kognitivne sposobnosti, ki so pomembne za dobro opravljanje naloge besedne fluentnosti. Zato sem v raziskavi preučila ali imajo tudi otroci in mladostniki v Sloveniji, ki so preboleli MIS-C, nižje dosežke na testih besedne fluentnosti v primerjavi z zdravimi vrstniki. V raziskavo je bilo vključenih 49 udeležencev klinične skupine (posamezniki, ki so preboleli MIS-C; M = 12,3 let) ter 52 udeležencev kontrolne skupine (M = 12,6 let). V raziskavi sem uporabila test fonemske fluentnosti (črke S, I in T), test semantične fluentnosti (kategorije živali in predmeti), lestvico Besednega razumevanja (IBR), lestvico Hitrosti procesiranja (IHO) in podtest Razpon številk WISC-5 oziroma WAIS-IV ter Reyev test slušnega učenja (RAVLT). Statistično analizo sem naredila s pomočjo bayesovske regresijske analize v programih R in RStudio. Rezultati so pokazali, da so udeleženci klinične skupine našteli manj besed kot udeleženci kontrolne skupine v drugem (16-30s) in zadnjem (46-60s) časovnem intervalu pri črki I in pri kategoriji predmeti. V preostalih pogojih razlike med skupinama nisem opazila. Pri tem so imeli boljše dosežke na testih besedne fluentnosti tisti posamezniki, ki so imeli višje dosežke na IBR, preostali napovedniki (dosežki na IHO, podtestu Delovnega spomina ter RAVLT) pa niso prispevali k napovedovanju razlik v dosežkih besedne fluentnosti med skupinama. Kljub temu da rezultati niso konsistentni o vplivu MIS-C na besedno fluentnost in da je bilo vključeno majhno število udeležencev, pa rezultati magistrskega dela omogočajo boljše razumevanje posledic MIS-C in odpirajo nadaljnja vprašanja s tega področja.</dc:description><dc:publisher>[N. Žunec]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-01-30 07:15:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>178797</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
