<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=178663"><dc:title>Vpliv samopodobe na učenje matematike</dc:title><dc:creator>Jerič,	Sandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Juriševič,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Podlogar,	Neža	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>samopodoba</dc:subject><dc:subject>osnovnošolsko učenje in poučevanje</dc:subject><dc:subject>učna uspešnost</dc:subject><dc:subject>matematika</dc:subject><dc:subject>nacionalno preverjanje znanja</dc:subject><dc:subject>matematična tekmovanja</dc:subject><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu preučujem, ali različne sestavine samopodobe – učne in socialne 
samopodobe ter samopodobe pri matematiki – vplivajo oz. se povezujejo z učno uspešnostjo 
učencev pri matematiki. Samopodobo učencev sem merila z anketnim vprašalnikom, učno 
uspešnost s šolskimi ocenami, dosežki pri nacionalnem preverjanju znanja (NPZ) in udeležbo 
na matematičnih tekmovanjih. Osrednji cilj raziskave je bil ugotoviti, kakšen je odnos med 
samopodobo in učno uspešnostjo ter preveriti, ali obstajajo razlike med učenci in učenkami v 
izraženosti posameznih sestavin samopodobe. 
V teoretičnem delu sem predstavila pojem samopodobe, njene ključne sestavine in značilnosti. 
Poleg tega sem obravnavala pojem učne uspešnosti ter na podlagi pregleda literature izpostavila 
povezave med posameznimi vidiki samopodobe in učnim uspehom. 
V empirični raziskavi, ki sem jo izvedla v okviru magistrskega dela, je sodelovalo 97 učencev 
tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja iz dveh osnovnih šol Osrednjeslovenske regije. 
Uporabila sem kvantitativno raziskovalno metodo in strukturiran anketni vprašalnik za 
merjenje treh sestavin samopodobe. Rezultati so pokazali, da sta učna samopodoba in 
samopodoba pri matematiki statistično značilno pozitivno povezani z učnimi dosežki pri 
matematiki, med socialno samopodobo in učno uspešnostjo pa nisem ugotovila statistično 
značilne povezanosti. Raziskava ni pokazala statistično značilnih razlik v izraženosti 
posameznih dimenzij samopodobe med učenci in učenkami. Pokazalo se je tudi, da učenci, ki 
se pogosteje udeležujejo matematičnih tekmovanj, poročajo o višji učni samopodobi in višji 
samopodobi pri matematiki. 
Ugotovitve magistrskega dela prispevajo k boljšemu razumevanju vloge samopodobe kot 
pomembnega dejavnika učne uspešnosti pri učenju in poučevanju matematike v osnovni šoli. 
Rezultati potrjujejo, da je pri podpori učencem smiselno upoštevati tudi njihove notranje 
psihološke dejavnike in razvijati pozitivno samopodobo kot del celostnega učnega pristopa.</dc:description><dc:publisher>S. Jerič</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-01-29 08:30:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>178663</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
