<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=178472"><dc:title>Tok poškodbe v znotrajsrčnem elektrogramu ob vsaditvi elektrod srčnega spodbujevalnika za spodbujanje prevodnega sistema</dc:title><dc:creator>FRANIĆ,	KRISTIAN	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jarm,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>ŽIŽEK,	DAVID	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>obdelava signalov</dc:subject><dc:subject>znotrajsrčni elektrogram (iEGM)</dc:subject><dc:subject>elektrofiziologija srca</dc:subject><dc:subject>srčni spodbujevalnik</dc:subject><dc:subject>tok poškodbe (COI)</dc:subject><dc:subject>spodbujanje področja levega kraka prevodnega sistema (LBBAP)</dc:subject><dc:description>Pri aktivni pritrditvi elektrod trajnega srčnega spodbujevalnika se pojav toka poškodbe (ang. current of injury, COI) na znotrajsrčnem elektrogramu že dolgo uporablja kot pokazatelj
ustreznega mehanskega stika elektrode z miokardom. Kljub klinični uporabi pa je vrednotenje COI v praksi pretežno subjektivno in temelji na vizualni presoji izvajalca posega, medtem ko kvantitativni parametri in njihova napovedna vrednost za dolgoročno stabilnost elektrode še niso standardizirani. Namen zaključnega dela je bil izvedba prospektivne longitudinalne raziskave, v kateri smo analizirali dinamiko COI pri postavitvi elektrode v področje levega kraka prevodnega sistema (ang. left bundle branch area pacing, LBBAP) ter ovrednotili povezavo med akutnimi spremembami COI in dolgoročno stabilnostjo parametrov spodbujanja. V raziskavo smo vključili deset bolnikov z ohranjenim iztisnim deležem levega prekata in brez znakov kardiomiopatije. Med implantacijo smo iz znotrajsrčnih elektrogramov pridobili signale ob času postavitve elektrode ter 5 in 10 minut po njej. Za kvantifikacijo COI smo uporabili različne parametre, ki odražajo intenziteto in časovni potek pojava. Rezultati so pokazali, da se parametri COI po postavitvi elektrode statistično značilno
spreminjajo, kar odraža akutno elektrofiziološko prilagoditev stika elektrode z miokardom.
Ključna ugotovitev raziskave je, da je hitrost upadanja COI povezana z dolgoročnim pragom
spodbujanja: počasnejše zmanjšanje COI je koreliralo z nižjim in bolj stabilnim pragom
spodbujanja po treh mesecih, medtem ko je hitro izginjanje COI nakazovalo manj optimalno
stabilnost elektrode. Ugotovitve potrjujejo, da lahko kvantitativna analiza COI dopolni klinično presojo med vsaditvijo LBBAP in služi kot zgodnji pokazatelj kakovosti postavitve elektrode. Rezultati predstavljajo korak k bolj objektivnemu vrednotenju in potencialni standardizaciji merjenja pojava COI, pri čemer bodo potrebne raziskave na večjih skupinah bolnikov.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-01-28 12:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>178472</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
