Uporaba modificirane magnetne mikroplastike v okoljskih študijahKambič, Maša (Avtor) Kalčikova, Gabriela (Mentor) mikroplastikaokoljske študijemodificirana magnetna mikroplastikaizkoristek separacijeV vsakdanjem življenju se srečujemo z vse večjo porabo plastike, ki je pogosto neustrezno odvržena v okolje. Ko je plastika izpostavljena okoljskim dejavnikom, razpade na manjše fragmente, imenovane mikroplastika. Velikost delcev mikroplastike in njena razširjenost v vseh vrstah ekosistemov predstavljata tveganja zaradi vpliva na organizme, hkrati pa tudi izziv pri monitoringu delcev. Posledično se v zadnjih letih povečuje število raziskav na tem področju, ki so osredotočene predvsem na proučevanje ekotoksikoloških vplivov, adsorpcijskih lastnosti ter procesov staranja in obnašanja delcev v okolju. V ta namen je treba pripraviti okoljsko relavantno mikroplastiko, ki jo proizvajamo z različnimi metodami fragmentacije ali z načrtovano polimerizacijo. Vedno bolj se za raziskave uporablja modificirana mikroplastika, ki jo na podlagi dodanih lastnosti lažje lociramo, ji sledimo in separiramo iz različnih raziskovanih sistemov in s tem potencialno poenostavimo laboratorijske poskuse. Opravljenih je bilo že nekaj raziskav z mikroplastiko, ki je bila modificirana s kovinami, fluorescentnimi barvili in magnetnimi delci. V tem delu smo raziskovali uporabnost modificirane magnetne mikroplastike. Uporabili smo štiri različne vrste mikroplastike (polietilen, polipropilen, polietilen tereftalat in polivinil klorid), na katere so bili nanešeni nanodelci železovega oksida. S testi strupenosti smo ugotovili, da tako nemodificirani kot tudi magnetno modificirani delci mikroplastike nimajo vpliva na malo vodno lečo Lemna minor. Testiranje izluževanja železa je pokazalo, da so koncentracije izluženega železa v mediju z nevtralnem pH zanemarljive, s čimer je bila potrjena stabilnost modificirane magnetne mikroplastike. V nadaljevanju smo preverili učinkovitost separacije omenjenih delcev iz vode, sedimentov dveh različnih velikosti in iz prsti z dvema različnima vlažnostma. Metoda separacije z magnetom se je izkazala za učinkovito pri ločevanju delcev iz vode in sedimenta (izkoristek nad 90 %), medtem ko je bil izkoristek separacije iz prsti bistveno nižji (okoli 10 %).20262026-01-28 11:30:03Magistrsko delo/naloga178468sl