<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=178267"><dc:title>Izračun kazalnikov stanja nadzemnih vodov</dc:title><dc:creator>Iveta,	Matko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pantoš,	Miloš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kazalnik stanja</dc:subject><dc:subject>visokonapetostni daljnovodi</dc:subject><dc:subject>upravljanje s sredstvi</dc:subject><dc:subject>vzdrževanje</dc:subject><dc:description>Visokonapetostni nadzemni vodi so ključni del elektroenergetskega sistema, njihovo stanje pa se zaradi staranja materiala ter obratovalnih in okoljskih obremenitev postopno slabša. Za podatkovno podprto in učinkovito vzdrževanje se uporablja kazalnik stanja sredstev, ki kvantitativno poveže rezultate pregledov, meritev in evidenc okvar v enotno, primerljivo oceno trenutnega stanja ter preostale življenjske dobe opreme.
Razvoj standardizirane metodologije za izračun kazalnika stanja daljnovodov je zahteven, ker gre za obsežno linearno infrastrukturo z medsebojno odvisnimi komponentami v raznolikih okoljih. Enotna metodologija doslej še ni uveljavljena, zato je raziskava na tem področju utemeljena. V podjetju ELES, ki upravlja z več kot 3000 km daljnovodov in deluje skladno s standardom za upravljanje s sredstvi ISO 55001, obstaja potreba po sistematičnem kazalniku stanja za objektivno, na podatkih utemeljeno odločanje o aktivnostih na daljnovodih.
Magistrsko delo se osredotoča na razvoj metodologije za izračun kazalnika stanja nadzemnih vodov, prilagojene trenutno razpoložljivim vhodnim podatkom družbe ELES. Najprej so pregledani domači in mednarodni pristopi, smernice ter dobre prakse prenosnih operaterjev. Sledi podrobna analiza komponent daljnovoda in njihovih mehanizmov staranja, na podlagi katere so izbrani ustrezni modeli staranja. Predlagana metodologija izračuna obsega tri module, prvi z modeli staranja kvantificira vpliv starosti ter upošteva delne in celostne obnove, drugi ovrednoti ugotovitve terenskih pregledov, tretji pa kvantificira okoljske obremenitve. Delne kazalnike modulov uteženo združimo v enotno oceno stanja na ravni daljnovoda. Metodologija je preizkušena na podatkih ELES-ove infrastrukture.
Predlagana metodologija omogoča objektivno ocenjevanje stanja daljnovodov in transparentno določanje prioritet investicijskih vlaganj ter podpira prehod s časovno načrtovanega preventivnega vzdrževanja na vzdrževanje glede na dejansko tehnično stanje. Delo prinaša tudi konkretne predloge za nadgradnje, med drugim prehod ocenjevanja na raven odsekov ter vključitev naprednih metod spremljanja stanja za učinkovitejše upravljanje sredstev.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-01-22 11:40:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>178267</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
