<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=178125"><dc:title>Tema Marije in grešne duše v češkem ustnem in literarnem izročilu: prispevek k interdisciplinarnemu preučevanju zahodnoslovanskih pesemskih legend</dc:title><dc:creator>Frolcová,	Věra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kosek,	Pavel	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Holubová,	Markéta	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bočková,	Hana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slavický,	Tomáš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hollan,	Korana	(Prevajalec)
	</dc:creator><dc:subject>Marijina pesemska legenda</dc:subject><dc:subject>češka sejmarska oziroma kramarska pesem</dc:subject><dc:subject>Mati Božja</dc:subject><dc:subject>srednica vseh milosti</dc:subject><dc:subject>pisno in ustno izročilo</dc:subject><dc:subject>interdisciplinarna raziskava</dc:subject><dc:description>Članek obravnava češko obdelavo teme Marije in grešne duše, ki je znana tudi v slovenski pesniški kulturi. Temelji na raziskavi ustnega izročila čeških sejmarskih oz. kramarskih pesmi, kot jih prikazuje gradivo brnske podružnice Etnološkega inštituta Češke akademije znanosti. Gradivo je bilo pridobljeno z zbiranjem ljudskih pesmi med tridesetimi in petdesetimi leti dvajsetega stoletja. Članek temelji na enotnosti literarne produkcije (sejmarske tiskovine) in recepcije (ustno izročilo). Je rezultat interdisciplinarnih raziskav: predstavlja (1) izdajo češke različice pesmi Byla cesta ušlapaná, ó Maria Bolestná (Bila je uhojena pot, o Marija Žalostna), ki se je prenašala skozi ustno in literarno izročilo sejmarskih tiskovin; (2) njeno interdisciplinarno analizo z vidika jezikoslovja, literarne zgodovine, etnologije, etnomuzikologije in himnologije; (3) umestitev pesmi v širši kontekst, tako domači češki kot srednjeevropsko-germanoslavistični, vključno s slovenskim. V razpravo ponuja model metodologije raziskovanja pesemske kulture, ki temelji na interdisciplinarnem sodelovanju in bi ga bilo mogoče uporabiti v slovanski komparativistiki.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-01-19 12:21:33</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>178125</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>Licenca Creative Commons navedena na pristajalni strani članka (gl. izvorni URL).</dc:rights></rdf:Description></rdf:RDF>
