Pomen in vloga regulativnih peskovnikov za umetno inteligencoSancin, Vasilka (Avtor) Bobnar, Lovro (Avtor) regulativni peskovnikumetna inteligencaAkt Evropske unije o umetni inteligencičlovekove pravicetestiranje umetnointeligenčnih sistemovZ razvojem umetne inteligence, ki je vedno bolj prisotna v vsakdanjem življenju vse več posameznikov in poleg številnih koristi prinaša tudi resna tveganja, raste tudi zavedanje o potrebi po človekovem nadzoru nad njo. Evropska unija (EU) je z Aktom o umetni inteligenci, ki je začel veljati avgusta 2024, vzpostavila prvo neposredno zavezujočo pravno ureditev na področju UI, ki od držav članic EU zahteva uvedbo regulativnih peskovnikov kot nadzorovanih okolij za testiranje inovativnih umetnointeligenčnih rešitev. Učinkovitost regulativnih peskovnikov za umetno inteligenco v državah članicah EU bo nedvomno odvisna od izvedbenih aktov Evropske komisije ter od natančne zasnove posameznih peskovnikov in konkretne izvedbe testiranja v njih. Avtorja obravnavata pomen in vlogo tovrstnih peskovnikov ter smiselnost njihovega drobljenja na ravni držav članic. Poudarjata, da bi bilo v okviru EU verjetno učinkoviteje razmišljati o skupnem peskovniku ali vsaj o več skupnih peskovnikih, zasnovanih po posameznih področjih na ravni celotne EU. Za učinkovito globalno rešitev pa bi bilo smiselno oblikovati regulativni peskovnik za umetno inteligenco na globalni mednarodni ravni, na primer v okviru Organizacije združenih narodov, saj umetna inteligenca v svojem razvoju in rabi ne pozna meja. To se zdi za zdaj težko uresničljivo v kontekstu aktualnih mednarodnih odnosov. Zato bi bilo treba premisliti o vzpostavitvi globalne spletne platforme za umetno inteligenco, namenjene oblikovanju smernic in priporočil, testiranju umetnointeligenčnih sistemov ter izobraževanju o umetni inteligenci.20252026-01-16 14:32:59Članek v reviji178049sl