<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=178020"><dc:title>Poklic kot osnova avtobiografije na Kočevskem</dc:title><dc:creator>Mršek Bajda,	Lela Angela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>avtobiografija</dc:subject><dc:subject>poklic</dc:subject><dc:subject>Miloš  Humek</dc:subject><dc:subject>Branko  Kovač</dc:subject><dc:subject>Bruno Urh</dc:subject><dc:description>Uspešna poklicna dejavnost je pomembna za zadovoljstvo posameznika, ki želi prispevati v skupnost. V avtobiografskih literarizacijah pa je uspeh posameznika relativiziran glede na stanje v skupnosti. Prispevek obravnava tri poklicne avtobiografije, ki predstavljajo kariere na Kočevskem v treh obdobjih: neposredno po 2. svet. vojni, v času osamosvajanja Republike Slovenije in v času, sredi katerega se je zgodila pandemija. V posamezni izmed njih se literarna vrednost bolj ali manj umika dokumentarni. Ugotovimo, da v skupnosti vztrajajo negativne vrednote, ki se jim avtorji obravnavanih knjig (Miloš Humek, Branko Kovač in Bruno Urh) sizifovsko poskušajo zoperstavljati s svojo poklicno dejavnostjo. Kadar v avto-biografijah ustvarijo fikcijske nadgradnje realnosti, pa med aktualizacijo literature, ki se neizogibno dogaja med branjem, vednost o stvarnih razmerah realistično kontekstualizira, kar je avtor nameraval abstrahirati.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-01-16 09:46:54</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>178020</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>Licenca Creative Commons navedena na pristajalni strani članka (gl. izvorni URL).</dc:rights></rdf:Description></rdf:RDF>
