Sprejemljivost izdelkov s polnozrnatimi sestavinami med mladimi potrošnikiZagorc, Naja (Avtor) Korošec, Mojca (Mentor) Medved Djurašinovic, Petra (Komentor) polnozrnata živilasprejemljivost polnozrnatih živildefinicija polnozrnatih živilmladi potrošnikiprehransko znanjeprehranske navadeprehranska neofobijasocialni vpliviPolnozrnata živila (PŽIV) so pomemben vir prehranske vlaknine, vendar mladi pogosto ne dosežejo priporočenega dnevnega vnosa. K temu prispevajo omejeno poznavanje PŽIV, neustrezne prehranske navade, prehranska neofobija ter nejasne definicije PŽIV na ravni EU. Cilj raziskave je bil oceniti prehransko znanje, navade in vpliv prehranske neofobije pri mladih potrošnikih. Uporabljen je bil anonimni vprašalnik z demografskimi podatki, vprašanji o prehranskem znanju, navadah ter neofobiji. Sodelovalo je 88 osnovnošolcev (10–11 let) in 413 srednješolcev (15–19 let). Več kot 90 % anketiranih je že slišalo za PŽIV. Večina (60 % osnovnošolcev, 65 % srednješolcev) ve, da polnozrnati kruh vsebuje celo zrno. Osnovnošolska dekleta so bolje poznala koristi PŽIV kot fantje (p = 0,023), pri srednješolcih razlik ni bilo (p = 0,284). Pri izbiri živil mladi izrazito pogosteje izbirajo rafinirana živila: 73 % osnovnošolcev bi pogosto ali vedno izbralo belo žemljo, 51 % rjavega riža pa nikoli; pri srednješolcih bi 71 % pogosto ali vedno izbralo bele testenine in 68 % bel riž, medtem ko 41 % rjavega riža in 20 % polnozrnatih testenin ne bi izbralo nikoli. Več kot polovica vseh je bila uvrščena v srednjo stopnjo prehranske neofobije. Višja stopnja neofobije je bila povezana s slabšim učnim uspehom, a je bila povezava zelo šibka (r = –0,101). Zaključujemo, da znanje o PŽIV ostaja pomanjkljivo. Uživanje PŽIV bi lahko povečali z zdravstveno zaveščenostjo, večjo dostopnostjo v šoli in domačem gospodinjstvu ter upoštevanjem socialnih vplivov in senzoričnih preferenc mladih.[N. Zagorc]20262026-01-16 07:15:37Magistrsko delo/naloga178009sl