<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=178007"><dc:title>Vpliv prehranskega statusa in življenjskega sloga bolnikov na peritonealni dializi na koncentracijo glukoze v medceličnini</dc:title><dc:creator>Simčič,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Knap,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kronična ledvična bolezen</dc:subject><dc:subject>peritonealna dializa</dc:subject><dc:subject>kontinuirano spremljanje glukoze</dc:subject><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:subject>življenjski slog</dc:subject><dc:subject>telesna dejavnost</dc:subject><dc:description>Bolniki, ki se zdravijo s peritonealno dializo (PD), so nenehno izpostavljeni absorpciji glukoze prek peritonealne membrane. Poleg bolezni jim izziv predstavljata tudi zadosten prehranski vnos in telesna dejavnost. Z našo raziskavo smo želeli preučiti urejenost glikemije, prehranske navade, telesno sestavo, zmogljivost in življenjski slog bolnikov na PD in jih primerjati z zdravimi prostovoljci ter odkriti morebitne povezave med temi parametri. V raziskavi je sodelovalo 20 bolnikov na PD in 10 zdravih prostovoljcev. Podatke smo pridobili s sistemom za neprekinjeno spremljanje glikemije v medceličnini Dexcom G7, pametnimi urami Garmin Vivoactive 4, vprašalnikom o pogostosti uživanja živil in življenjskem slogu, vprašalnikom MEDAS, testom moči stiska roke, testom vstajanja s stola, bioelektrično impedančno analizo, metodo priklica jedilnika prejšnjega dne, biokemijsko analizo krvi in antropometričnimi meritvami. Polovica bolnikov na PD je sodelovala v štiritedenski prehranski intervenciji z mediteransko dieto. Rezultati so pokazali, da imajo bolniki slabše urejeno glikemijo, kar se kaže kot višja povprečna vrednost glukoze (p = 0,013) in kazalnik glikemičnega nadzora (p = 0,009) kot zdravi prostovoljci. Prehranski vnos pri bolnikih na PD je bil neustrezen, saj je imelo 85 % bolnikov premajhen vnos beljakovin na kg TM, 80 % pa premajhen energijski vnos. Glukoza iz dializata je predstavljala 13,7 % dnevnega energijskega vnosa. Bolniki so imeli manjšo moč stiska roke (p = 0,0044), daljši čas pri testu vstajanja s stola s 5 ponovitvami (p &lt; 0,001) in manjše dnevno število korakov (p = 0,049) kot zdravi prostovoljci. Število korakov, mišična moč in zmogljivost so korelirali z glikemično variabilnostjo, kar kaže, da je telesna dejavnost pomemben dejavnik glikemičnega nadzora. Celosten pristop, ki združuje načrtovane prehranske ukrepe, spodbujanje telesne dejavnosti in spremembe življenjskega sloga, je nujen za izboljšanje zdravstvenega stanja in kakovosti življenja bolnikov na PD.</dc:description><dc:publisher>[T. Simčič]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-01-16 07:15:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>178007</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
