<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=177993"><dc:title>Sistematični pregled razširjenosti farmakološko zdravljenih bolnikov z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo</dc:title><dc:creator>Pfeifer,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Locatelli,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Štuhec,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ADHD</dc:subject><dc:subject>sistematični pregled</dc:subject><dc:subject>zdravljenje z zdravili</dc:subject><dc:subject>metaanaliza</dc:subject><dc:description>Ozadje: Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) je nevrološko-razvojna motnja, ki se običajno pojavi v otroštvu in lahko vztraja v odrasli dobi. Zanjo so značilne težave z nepozornostjo, impulzivnostjo in hiperaktivnostjo. Sodi med najpogostejše duševne motnje pri otrocih in mladostnikih. Po ocenah iz študij je delež farmakološko zdravljenih z ADHD približno 5–7 % med otroki in mladostniki ter 2–5 % med odraslimi. Natančen vzrok ADHD ni popolnoma poznan, vendar raziskave kažejo, da gre za kombinacijo genetskih, nevrobioloških in dejavnikov okolja. ADHD je pogosto napačno razumljena motnja, zato je nenehno raziskovanje ključnega pomena za izboljšanje diagnostike, zdravljenja in družbene ozaveščenosti o tej kompleksni motnji.
Namen: Izdelava sistematičnega pregleda raziskav zdravljenih bolnikov z ADHD z namenom izračuna deleža farmakološko zdravljenih bolnikov z ADHD.
Metode: Zgradili smo iskalno strategijo v spletnem iskalniku PubMed, kjer smo se osredotočili na članke v angleškem jeziku in na raziskave, ki obravnavajo epidemiologijo in delež farmakološko zdravljenih bolnikov z ADHD. Izključili smo raziskave na živalskih modelih in preglede literature brez izvirnih podatkov. Starost bolnikov ni bila izključitveni kriterij. Heterogenost smo ocenili z I², Q in τ². Primarne podskupine so vključevale predšolske otroke, šoloobvezne otroke, mladostnike in odrasle. 
Rezultati: Iz PubMeda smo pridobili 4005 zadetkov, od teh smo jih v sistematični pregled vključili 13. Rezultate smo razdelili glede na starostne skupine in geografsko področje. Skupni delež zdravljenih je bil 66 % (95 % IZ 49,99–78,73; I² ≈ 100 %). Po starosti: predšolski otroci 20 % (6,4–49,0), šoloobvezni otroci 77 % (22,8–88,1), mladostniki 77 % (64,5–87,6), odrasli 82 % (70,5–90,4). Opazili smo razlike med državami Evropske unije in azijskimi državami. Večina študij spola ni poročala znotraj posamezne starostne kategorije, zato so analize po spolu ostale opisne.
Sklep: Rezultati kažejo na pomembne globalne razlike v deležu farmakološkega zdravljenja ADHD, ki jih predvsem določajo starostne kategorije, spol in geografska regija. Prevladuje trend visoke uporabe farmakološkega zdravljenja, z izjemo predšolskih otrok, kjer je delež nizek, a kljub temu prisoten.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-01-15 08:45:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>177993</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
