Ocena tveganja vnosa kadmija z vrtninami na lokalno prebivalstvo Mestne občine CeljeKaro Bešter, Petra (Avtor) Lobnik, Franc (Mentor) Eržen, Ivan (Komentor) onesnaženost talonesnaženost vrtninkadmijbučkeparadižnikzelječebulazgodnji krompirkorenčekrdeča pesaendivijaradičregresijski modelizaužitje vrtninvnos v človekaocena tveganjareferenčni odmerekkoeficient tveganjaMestna občina CeljeNa onesnaženih območjih so lahko ljudje dodatno izpostavljeni kadmiju preko zaužitja pridelanih vrtnin. Za nekadilce predstavljajo živila glavni vir k celotni izpostavljenosti kadmiju. V raziskavo je bilo vključenih 123 pridelovalcev vrtnin. V vzorcih tal smo določili pH-vrednost, vsebnost organske snovi, teksturo in vsebnost Cd, Cu, Mn, Pb in Zn. Na vrtovih smo vzorčili: bučke, paradižnik, zelje, čebulo, zgodnji krompir, korenček, rdečo peso, endivijo in radič. Na trgu pa smo vzorčili: bučke, paradižnik, čebulo, korenček, endivijo in radič. V krompirju, rdeči pesi in korenčku smo ugotavljali vpliv kuhanja na vsebnost kadmija v vrtnini. Povprečno so bila tlana vzorčenih vrtovih precej onesnažena s kadmijem, svincem in cinkom. Severobčine je bil najmanj onesnažen s kadmijem, najbolj onesnaženi pa so bilivrtovi v mestnem jedru in v bližini Stare cinkarne. Najbolj so kadmij akumulirale korenovke in listnata zelenjava. Srednja vrednost kadmija v pridelanih vrtninah je bila nekajkrat večja kot v kupljenih vrtninah. Vpliv kuhanja na vsebnost kadmija v krompirju je bil majhen. Kuhanje v vodi in bazi je večinoma povečalo vsebnost kadmija v rdeči pesi in v nenarezanem korenčku. Vsebnost kadmija se je malo zmanjšala pri kuhanju nenarezanega korenčka v kislem mediju ter precej zmanjšala pri kuhanju narezanega korenčka v kislem, nevtralnem in bazičnem mediju. Regresijske modele za napovedovanje vsebnosti kadmija v izbranih vrtninah smo oblikovali za skoraj vse izbrane vrtnine, razen za bučko. Pričakovano je bila najpomembnejša neodvisna spremenljivka talnih lastnosti za vrtnine vsebnost kadmija. Ostale statistično značilne neodvisne spremenljivke talnih lastnosti, so bile za paradižnik in korenček vsebnost mangana, za radič vsebnost organske snovi ter za čebulo prav tako vsebnost organske snovi in pH-vrednost. Na območju Mestne občine Celje je prevladoval ocenjeni tedenski vnos 0,5 Žg/kg t. t./teden. Najmanjše ocenjene tedenske vnose (0,1-0,2 Žg/kg t. t./teden) smo določili za območja severno od avtoceste A1, največji ocenjeni tedenski vnos kadmija (1,2 Žg/kg t. t./teden) pa smo določili za mestno jedro in območja, ki so bila v bližini Stare cinkarne. V splošnem pridelava izbranih vrtnin in njihovo zaužitje ne predstavlja tveganje za pojav neželenih učinkov za zdravje ljudi zaradi prekomernega vnosa kadmija. Tveganje za pojav neželenih učinkov za zdravje ljudi je obstajalo le na vrtu z največjo vsebnostjo kadmija v tleh (43 mg/kg s. s.) in v najslabšem možnem scenariju, kjer smo upoštevali žensko, 5. percentil za telesno težo ter 95. percentil zaužitja vrtnine in vsebnosti kadmija v vrtnini.[P. Karo Bešter]20132014-07-11 13:55:25Doktorska disertacija17799sl