Pomen histopatoloških, imunohistokemičnih in molekularnogenetskih dejavnikov pri opredeljevanju malignega potenciala Spitz melanocitnih proliferacijŠekoranja, Daja (Avtor) Pižem, Jože (Mentor) Zupan , Andrej (Komentor) Spitz nevusatipični Spitz tumorSpitz melanomtarčno sekvenciranjePRAMEp16sekvenciranje celotnega genomaNamen: Spitz melanocitne proliferacije so podskupina melanocitnih tumorjev, genetsko opredeljenih s fuzijami kinaznih receptorjev ali mutacijo/amplifikacijo gena HRAS, ki obsegajo spekter od Spitz nevusov do Spitz melanomov. Zaradi morfoloških značilnosti so pogosto napačno diagnosticirani kot konvencionalni melanom. Ker so kriteriji opredelitve Spitz proliferacij v različne biološke skupine številni, subjektivni in slabo definirani, je bil cilj naše raziskave v veliki kohorti identificirati tiste histopatološke, imunohistokemične in molekularne parametre, ki so za pravilno razvrščanje Spitz proliferacij najbolj pomembni. Dodatna cilja sta bila ustvariti po meri narejena testa tarčnega sekvenciranja na nivoju DNA in RNA ter s sekvenciranjem celotnega transkriptoma odkriti možne nove biološke označevalce. Metode: V raziskavo smo vključili 276 primerov Spitz proliferacij. Pri vseh smo opravili enak nabor imunohistokemičnih barvanj in opredelili morfološko diagnozo na podlagi treh kriterijev: prisotnost hudih citoloških atipij, ? 2 mitozi/mm2 in prisotnost difuzne rasti. V podskupini smo izvedli analizo mutacij BRAF/NRAS/HRAS, tarčno sekvenciranje DNA/RNA in/ali sekvenciranje celotnega transkriptoma (WTS). V podskupini s sekvenciranjem DNA smo postavili integrirano končno diagnozo. Za diagnozo Spitz melanoma je bila potrebna morfološka diagnoza atipičnega Spitz tumorja visokega gradusa ter molekularni znak malignosti (mutacija promotorja TERT in/ali ? 4 spremembe števila kopij (CNV)). Rezultati: Morfološko smo 164 primerov diagnosticirali kot Spitz nevus, 78 kot atipični Spitz tumor nizkega gradusa in 34 kot atipični Spitz tumor visokega gradusa. Upoštevajoč rezultate molekularnih analiz, smo identificirali 9 Spitz melanomov. Pri nobenem bolniku v času sledenja (mediana 74 mesecev, razpon 6 - 172 mesecev) ni prišlo do napredovanja bolezni. Kot najpomembnejši parametri so se za opredelitev Spitz proliferacij izkazali starost, debelina po Breslowu, globoke mitoze, izrazita pagetoidna rast, proliferacijski indeks Ki-67 ? 10 %, izguba izražanja p16, difuzno pozitivna reakcija na PRAME ter prisotnost številnih CNV. Z WTS smo prepoznali več možnih bioloških označevalcev, ki se različno izražajo med biološkimi podskupinami Spitz proliferacij. Zaključki: Z integracijo morfoloških in molekularnogenetskih podatkov smo zanesljivo opredelili najbolj atipične Spitz proliferacije in potrdili, da predstavljajo Spitz melanomi le približno 3 % vseh Spitz proliferacij ter imajo praviloma indolenten klinični potek. Z uporabo molekularnogenetskih analiz smo pomembno zmanjšali delež tumorjev z nejasnim malignim potencialom in pokazali, da je za ustrezno nadaljnjo klinično obravnavo bolnikov ključna opredelitev gonilnih in sekundarnih genetskih sprememb. Naše ugotovitve tako podpirajo uporabo integriranega morfološko-molekularnega pristopa pri rutinski diagnostiki, zlasti pri morfološko atipičnih primerih.20262026-01-15 07:15:47Doktorsko delo/naloga177985sl