<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=177912"><dc:title>Komunikacijski šum v slovensko-kitajskem pogojnem diskurzu</dc:title><dc:creator>Petrovčič,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>pogojni stavki</dc:subject><dc:subject>komunikacijski šum</dc:subject><dc:subject>slovenščina</dc:subject><dc:subject>kitajščina</dc:subject><dc:description>Prispevek prouči načine izražanja pogojnosti v slovenščini in kitajščini. Čeprav imata oba jezika dobro izdelan sistem formulacije pogojno-posledičnih vezi, prihaja v medjezikovni komunikaciji pogosto do razhajanj v razumevanju. V slovenščini uporabljamo kombinacije pogojnih odvisnikov z veznikom če v povednem in pogojnem naklonu, vrsto pogoja pa natančneje določimo tudi s pomočjo členkov. Zanimivo je, da kitajščina razume kot »pogojne stavke« le tiste, kjer si v slovenščini pomagamo s členki, slovenski pogojni odvisniki s čistim če v povednem ali pogojnem naklonu pa v kitajščini sodijo med »domnevalne stavke«. Izsledki te kratke primerjalne študije kažejo, da se medsebojno nerazumevanje pojavi predvsem pri presojah, ali sogovorec predpostavlja realne možnosti ali pa govori o sedanjih in bodočih hipotetično možnih situacijah. V teh primerih moramo najprej zagotoviti obsežnejši kontekst, ki postavi skupna izhodišča diskurza, pa še to ni zagotovilo za odpravo komunikacijskega šuma.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-01-13 11:09:32</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>177912</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>Podatek o licenci CC BY-SA 4.0 je naveden na pristajalni strani poglavja (glej zgoraj – izvorni URL) in v kolofonu nadrejene monografije (glej zgoraj – DOI). (Datum opombe: 22. 1. 2026)</dc:rights></rdf:Description></rdf:RDF>
