<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=17779"><dc:title>Rast macesna (Larix decidua Mill.) na strmih pobočjih v Kamniški Bistrici</dc:title><dc:creator>Bombač,	Dušan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kadunc,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>višinska rast</dc:subject><dc:subject>debelinska rast</dc:subject><dc:subject>skrajno rastišče</dc:subject><dc:subject>macesen</dc:subject><dc:subject>Larix decidua Mill.</dc:subject><dc:subject>Kamniška Bistrica</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Delo predstavlja analizo dinamike rasti macesna (Larix decidua Mill.) na strmih pobočjih v varovalnem gozdu v dolini Kamniške Bistrice v višinskem pasumed 1300 m n. v. in 1400 m n. v. V analizo so bila zajeta drevesa s skrajnih rastišč, kjer macesen skupaj z navadnim slečnikom tvori združbo Rhodothamno chamaecisti - Laricetum deciduae. Za primerjavo rastnih značilnosti je bila opravljena še analiza dinamike rasti macesna v gospodarskem gozdu na primerljivi nadmorski višini, na planoti Velika planina,kjer je macesen primešan sestojem bukve in smreke. Ugotovljeno je bilo, da macesen na skrajnih legah prirašča enakomerno, vendar občutno počasneje kot na boljših legah. Najstarejša drevesa na najbolj izpostavljenih legah dočakajo visoke starosti, tudi preko 200 let. Socialni razred in utesnjenost krošnje sta dejavnika, ki pomembno vplivata na debelinsko in višinsko rast. Za večji del macesnov ni bila potrjena odvisnost njihovega radialnega priraščanja od klimatskih spremenljivk.</dc:description><dc:publisher>[D. Bombač]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2014-07-11 13:55:17</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>17779</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
