Navadni brinjekaz (Arceuthobium oxycedri (DC.) M. Bieb.) v SlovenijiGajšek, Domen (Avtor) Brus, Robert (Mentor) naravoslovne učne potiPoučna okoljska pot Blata-Mlakeparticipacijainterpretacija naraveparticipativno načrtovanjeNavadni brinjekaz je eden glavnih parazitov na brinih in drugih vrstah iz družine cipresovk. V Sloveniji do sedaj ni bilo še nobenih raziskav o njegovi razširjenosti. Cilji raziskave so bili: ugotoviti razširjenost navadnega brinjekaza v Sloveniji; ugotoviti, katere vrste so njegovi gostitelji; oceniti stopnjo okuženosti gostiteljev in morebitno škodo; ter oceniti potrebo po morebitnem zatiranju. V letu 2011 je bilo popisanih 11 ploskev, od tega so bile na 6 ploskvah prisotne okužbe z navadnim brinjekazom. Vsem gostiteljem naposamezni ploskvi so bile določene GPS koordinate, nadmorska višina, drevesna vrsta (rdečeplodni ali navadni brin), vitalnost, višina ter razred okuženosti z brinjekazom. Kot izhodišče pri ocenjevanju razreda okuženosti je bila uporabljena Hawksworthova metoda šestih razredov (DMR). Za potrebe naše raziskave je bila ta metoda prilagojena in ocena okuženosti razširjena na 12 razredov. Dimenzije grmičkov brinjekaza so bile presenetljivo velike; pogosto so bili večji od 25 cm, največji je meril celo nekaj manj kot 40 cm. Delež okuženosti gostiteljev na ploskvah se je gibal med 29,17 % in 82,93 %. Delež okuženih rdečeplodnih brinov je znašal 76,56 %, pri navadnem brinu pa 54,90 %.Pri navadnem brinu je bilo večkrat mogoče opaziti drugačen vzorec okuženosti kot pri rdečeplodnem. Najdene okužbe so bile velikokrat lokalizirane, kar pomeni, da je bil na posameznem navadnem brinu le po en grmiček navadnega brinjekaza in to večinoma na deblu, največkrat v srednji tretjini krošnje, redkeje pa na vejah. Od skupno 56 okuženih osebkov navadnega brina je bilo takih osebkov 12, od tega 7 z okužbo v srednji tretjini debla. Zatiranje verjetno pri nas zaenkrat še ni potrebno.[D. Gajšek]20112014-07-11 13:55:15Diplomsko delo17776sl