<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=17775"><dc:title>Analiza ukrepanj intervencijske skupine Zavoda za gozdove Slovenije v primeru prijave ogrožanja ljudi ter njihove lastnine s strani rjavega medveda</dc:title><dc:creator>Kragelj,	Erik	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerina,	Klemen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rjavi medved</dc:subject><dc:subject>konflikti</dc:subject><dc:subject>ukrepanje</dc:subject><dc:subject>intervencijska skupina</dc:subject><dc:subject>Zavod za gozdove Slovenije</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Konflikti med človekom in rjavim medvedom (Ursus arctos) imajo lahko resne posledice tako za ljudi kot za medvede, zato mora biti upravljanje z rjavim medvedom učinkovito. Edina možnost za dolgoročno ohranitev medveda v kulturni krajini je sobivanje z njim, kar pa je moč doseči le s čim boljšim preprečevanjem konfliktov. Analiza in razumevanje preteklih konfliktnih dogodkov je ključnega pomena za učinkovito nadaljnje upravljanje. V diplomskem delu so analizirane prijave konfliktnih dogodkov med človekom in rjavim medvedom v letih 2008-2009 ter izdane odločbe za izredni odvzem konfliktnih medvedov v letih od 2005-2009 na območju cele Slovenije. Seznam prijav konfliktnih dogodkov je beležila pristojna skupina za hitro ukrepanje v primeru ogrožanja življenja ljudi in premoženja po velikih zvereh (intervencijska skupina). Seznam odločb za izredni odvzem konfliktnih osebkov pa je bil prejet s strani Agencije Republike Slovenije za okolje. Vsi ti podatke so bili primerjani z relativnimi gostotami populacije medveda v Sloveniji. Ugotovljeno je bilo, da se tako konfliktni dogodki kot odločbe za izredni odvzem pojavljajo neodvisno od gostot medvedov. Analize so pokazale, da ukrepanje na prijave konfliktnih dogodkov ni enotno: na isti dogodek so bili lahko odzivi intervencijske skupine različni, kar je lahko problematično z vidika verodostojnosti njenega delovanja, kot tudi uporabnosti zbranih podatkov za spremljanje konfliktnosti medveda v času. Konfliktni dogodki in posledično odločbe za izredni odvzem se pojavljajo v negativni korelacijski odvisnosti od dostopnosti naravnih virov hrane. Pomemben rezultat dela je tudi predlog protokola za izvajanje ukrepov ob prijavah konfliktnih dogodkov med človekom in rjavim medvedom v Sloveniji. Najpogostejši razlog za nastajanje konfliktov je približevanje medveda naseljenim območjem.</dc:description><dc:publisher>[E. Kragelj]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2014-07-11 13:55:15</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>17775</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
