Govorna zmožnost dvojezičnih otrok v slovenskem jezikuHacin Beyazoglu, Kaja (Avtor) Marjanovič Umek, Ljubica (Avtor) Fekonja, Urška (Avtor) CDI-IIIdvojezični otrociocenjevanje govorabesednjakslovnicametajezikovno zavedanjedružinska pismenostNamen predstavljene pilotne raziskave je bil primerjalno analizirati govorno zmožnost eno- in dvojezičnih otrok v slovenskem jeziku ter preučiti učinek dejavnikov družinskega okolja na različna področja govora eno- in dvojezičnih otrok. V vzorec je bilo vključenih 307 otrok, starih od 30 do 48 mesecev, in sicer 262 enojezičnih otrok, ki so bili v domačem okolju redno izpostavljeni le slovenščini, in 45 dvojezičnih otrok, ki so bili v domačem okolju vsakodnevno od rojstva dalje poleg slovenščine izpostavljeni še enemu jeziku. Govorno zmožnost vseh v raziskavo vključenih otrok smo ocenili s slovensko različico CDI-III, in sicer njihov besednjak, slovnico in metajezikovno zavedanje. Dobljeni rezultati so pokazali, da so dosežki enojezičnih otrok na ocenjenih področjih besednjaka in slovnice značilno višji v primerjavi z dosežki dvojezičnih otrok, ocenjenih le v enem jeziku, ne pa tudi na področju metajezikovnega zavedanja. Poleg tega smo ugotovile, da se družinski dejavniki (število knjig doma, pogostost skupnega branja, starost otroka ob začetku skupnega branja in izobrazba staršev) pomembno povezujejo z različnimi področji govora v slovenskem jeziku pri enojezičnih, ne pa tudi pri dvojezičnih otrocih. Ugotovitve pilotne raziskave kažejo na nekatere razlike v govorni zmožnosti eno- in dvojezičnih otrok v slovenskem jeziku, poudarjajo pomen ocenjevanja govora dvojezičnih otrok v obeh jezikih ter predstavljajo temelje za nadaljnje raziskovanje govorne zmožnosti dvojezičnih otrok v slovenskem jeziku.20252026-01-06 09:29:32Članek v reviji177743sl