Merjenje hedoničnih komponent pri bolnikih s Parkinsovo boleznijo z lestvico časovnega doživljanja užitkaKnez, Simon (Avtor) Pirtošek, Zvezdan (Mentor) anhedonijaParkinsonova bolezenmotivacijadopaminlestvica časovnega doživljanja užitkaTEPSanticipatorna anhedonijakonzumatorna anhedonijaAnhedonija predstavlja večnivojski konstrukt, ki izpostavlja predvsem zmanjšano zmožnost izražanja motivacijskega vedenja. Zmanjšana motivacija predstavlja enega od izrazitejših nemotoričnih deficitov, ki so opazni tudi pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo – PB. Anhedonija vključuje širši nabor medsebojno prepletenih mehanizmov; zaznava dražljajev, izvedba motoričnega odziva, izražanje užitka in učenje. Na tej osnovi so se v preteklosti predlagali različni modeli motivacije in anhedonije, ki poskušajo opredeliti mejo med posameznimi komponentami na osnovi nevroloških korelatov. Fokus naše raziskave sta bili dve komponenti: motorični odziv in izražanje užitka. Po trenutnih dognanjih je z motoričnim odzivom povezan predvsem živčni prenašalec dopamin, medtem ko se funkcijo izražanja užitka pripisuje predvsem opioidnemu in kanabinoidnemu sistemu. V raziskavi smo preverili vpliv PB na izražanje anhedonije. Populacija PB je bila izbrana zaradi značilne zmanjšane ravni centralnega dopamina. Vpliv bolezni smo preverili s prevedeno lestvico časovnega doživljanja užitka – TEPS. Lestvica opredeljuje dve komponenti: anticipatorna in konzumatorna. Anticipatorna komponenta se navezuje na motorične mehanizme anhedonije, konzumatorna pa na mehanizme izražanja užitka ob dostopu do nagrade. Lestvica na osnovi 18 trditev določi nominalno vrednost od ena do šest za posamezni komponenti, opredeli pa tudi skupno oceno anhedonije. V raziskavi je sodelovalo 25 udeležencev s PB in 66 starostno ujemajočih se zdravih udeležencev. V populacijo PB so bili vključeni tako prvič diagnosticirani kot redno zdravljeni posamezniki. Bolniki so pri raziskavi sodelovali v fazi vklopa. Iz raziskave so bili izločeni posamezniki s kognitivnim upadom, depresijo in apatijo. Podobno kot pretekli rezultati raziskav in modelov, na katerih temelji naša raziskovalna naloga, smo pri PB izmerili statistično pomembno nižjo raven anticipatorne komponente anhedonije~(p=0,007). Tudi konzumatorna komponenta je bila v povprečju manjša pri PB, vendar se statistično pomembno ni razlikovala~(p=0,08). Rezultati raziskave sovpadajo s teoretičnimi izhodišči vpletenosti dopamina v procesu nagrade in potrjujejo razčlenitev motorične komponente od komponente izražanja užitka. S tem se podrobneje opredeli aktivnost dopaminergičnega sistema predvsem med izvedbo motiviranega vedenja, ne pa tudi ob dostopu do nagrade, ko se izraža s stopnjo užitka oziroma zadovoljstvom. Rezultat raziskave je na koncu tudi prevedena, a ne potrjena slovenska lestvica časovnega doživljanja užitka.S. Knez20252025-12-31 21:30:47Magistrsko delo/naloga177700sl