Razvijanje znanstvene pismenosti z uporabo prilagojene znanstvene literature na primeru okoljskih vsebinDolenec, Andreja (Avtor) Torkar, Gregor (Mentor) osnovna šolapredmet naravoslovjeprilagojena primarna znanstvena literaturaznanstvena pismenostokoljska pismenostKritično branje poročil o znanstvenih spoznanjih je izrazito pomembno, predvsem ko imamo opravka z družbeno-znanstvenimi temami, kamor sodi tudi okoljska problematika. V raziskavi želimo izpostaviti pomen razvijanja znanstvene in okoljske pismenosti pri pouku naravoslovja v osnovni šoli. V raziskavi sledimo definiciji znanstvene pismenosti kot matrike znanj, ki so potrebna, da znamo kritično ovrednotiti poročila znanosti. Znanstvena pismenost je pomembna tudi za razvijanje okoljske pismenosti, saj zahteva kompetence za razumevanje okoljskih vprašanj in spretnosti za kritično odločanje o teh vprašanjih. V šolskem prostoru se je za razvijanje znanstvene pismenosti uveljavila uporaba prilagojene primarne znanstvene literature (PPZL), ki posnema znanstveno raziskovanje s ciljem razumevanja znanstvenega pristopa in ugotavljanja, kako delujeta naravoslovje in znanost. V raziskavi smo pridobili podrobnejši vpogled v znanstveno pismenost osnovnošolcev tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja v Sloveniji, med učitelji smo raziskali njihove prakse razvijanja znanstvene pismenosti pri predmetu naravoslovje ter implementirali prilagojeno primarno znanstveno literaturo v pouk naravoslovja z namenom razvijanja znanstvene pismenosti osnovnošolcev. V kvantitativni del raziskave smo iz 10 šol vključili po 1 oddelek učencev posameznega razreda tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki so izpolnili anonimni vprašalnik o znanstveni pismenosti. Namen vzorca 12 intervjuvanih učiteljev je bil pridobiti vpogled v trenutne prakse razvijanja znanstvene pismenosti pri predmetu naravoslovje v osnovni šoli. Sledila je akcijska raziskava, ki je bila izvedena z učenci v sedmem razredu osnovne šole. V akcijsko raziskavo sta bila vključena dva oddelka učencev 7. razreda primestne osnovne šole v osrednji Sloveniji, ki so se v korakih akcijske raziskave spoznali s tremi primeri PPZL pri obravnavanju vpliva svetlobnega onesnaženja na biotsko raznovrstnost. V doktorski disertaciji je bil preučevan vpliv uporabe PPZL na razvoj znanstvene pismenosti pri pouku naravoslovja. Ugotovitve so pokazale, da PPZL izboljša razumevanje znanstvenih besedil in raziskovalnega procesa. Kljub novemu védenju pa pri sodelujočih učencih ni prišlo do sprememb v okoljskih stališčih. Učenci so odprti za nove oblike učenja, vendar so izrazili pomisleke glede uporabnosti znanstvenih člankov pri ocenjevanju znanja. Učenci so izrazili pozitiven odnos do raziskovalnega dela, čeprav je raziskava pokazala, da osnovnošolci v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju še vedno slabo razumejo delo znanstvenikov. Ugotovili smo, da se učenci zavedajo pomena znanosti in tehnologije za družbo, vendar ne želijo postati znanstveniki ali inženirji. Sodelujoči učitelji v raziskavi so prepoznali vrednost PPZL, a so izpostavili potrebo po večji podpori pri pripravi gradiv za učni proces.A. Dolenec20252025-12-31 21:30:16Doktorsko delo/naloga177699sl