Duhovni in liturgični itinerarij skozi bogoslužni prostorKrajnc, Slavko (Avtor) bogoslužjeduhovnostbogoslužni prostorromanjeumetnostCerkvena umetnost ni zgolj estetski dodatek k bogoslužnemu prostoru, temveč je izraz Božje lepote in sredstvo, ki vodi človekov duh k Bogu. Pričujoča razprava s teološkimi, liturgičnimi in duhovnimi razlagami vodi v globlje razumevanje, doživljanje in sodelovanje v skrivnosti svetega prostora in bogoslužja. S freskami, ikonami, vitraji, kipi in arhitekturo postane cerkvena umetnost vidno oznanilo nevidnega, most med človeškim in Božjim ter pot k bolj zavestnemu doživljanju vere in k dejavnejšemu sodelovanju pri bogoslužju. Ker liturgični prostor ni le čudovita arhitekturna stvaritev, temveč živi kraj, kjer poteka odrešenjsko dogajanje, je bralec razprave povabljen, da ob duhovnih in liturgičnih razlagah vstopa na romarsko pot–skozi bogoslužni prostor in skozi svojo notranjost (dušo) v srečanje z Bogom. S tem razprava vodi bralca ob občudovanju umetnosti v svetišče krščanske vere v izkušnjo notranje preobrazbe v polnejše življenje v veri in občestvo Cerkve. Prav v tem jubilejnem svetem letu, ki ga zaznamuje geslo „Rómarji upanja“, nas ta razprava vabi, da postanemo romarji ne le v zunanjem svetu, temveč pred vsem v svojem srcu. V lepoti cerkven umetnosti in globini bogoslužnega prostora smo poklicani odkrivati znamenja upanja, ki nas utrjujejo napoti k Bogu in nas povezujejo v živo občestvo Cerkve.20252025-12-31 09:08:50Članek v reviji177668sl