<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=177663"><dc:title>Čustva v judovsko-krščanski tradiciji in preseganje dualističnih kartezijanskih binarizmov - pogled krščanske feministične teologije</dc:title><dc:creator>Furlan-Štante,	Nadja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>čustva</dc:subject><dc:subject>razum</dc:subject><dc:subject>kartezijanski binarizmi</dc:subject><dc:subject>spolni stereotipi</dc:subject><dc:subject>Sveto pismo</dc:subject><dc:subject>krščanska feministična teologija</dc:subject><dc:subject>feministična biblična hermenevtika</dc:subject><dc:description>Prispevek s pomočjo metodologije krščanske feministične hermenevtike analizira v prvi vrsti fenomen in vpliv kartezijanskih binarizmov na razumevanje in vrednotenje čustev, čustvenosti in žensk v metanarativih zahodne kulture in judovsko-krščanske tradicije. Kartezijanski dualizem pomeni odnos ločitve in nadvlade, ki je vpisan in naturaliziran v kulturo ter zaznamovan z radikalno izključitvijo, distanco in opozicijo med področji, ki so sistematično določena kot nižja in višja, manjvredna in večvredna, (nad)vladana in vladajoča: ženska/moški, čustveno/racionalno, materialno/duhovno, telesnost/um itd. Prispevek nadalje utemeljuje hipotezo, da v Svetem pismu ne najdemo uniformirane dihotomije moški – racionalnost : ženske – čustvenost oziroma da hipoteza o enotni dihotomiji med moško racionalnostjo in žensko čustvenostjo ne predstavlja natančno kompleksnosti svetopisemskih pripovedi (to je podkrepljeno s primeri). V Stari zavezi je predstavljenih več žensk, ki v prizadevanju za pravičnost in dobrobit drugih utelešajo racionalnost in delovanje – kot npr. Debora (Sod 4–5) v vlogi vojaške voditeljice in posrednice med sprtimi rodovi; to kaže na strateško razmišljanje in čustveno inteligenco. Podobno Rutina odločitev, da zapusti svojo družino in se pridruži Naominemu rodu (Rut 1,14-18), izpostavlja njeno iznajdljivost in predanost novi družini. Ženske, kot so Jobova žena (Job 19,17), faraonova hči (2 Mz 2,4-7), kažejo v svojih delovanjih in odločitvah praktično modrost, racionalno in čustveno inteligenco. V nasprotju s splošnim prepričanjem, da se moški liki ne izražajo čustveno, nam Stara zaveza predstavlja več moških likov, ki kažejo različna čustva. David (Ps 13,2) je na primer znan po tem, da v psalmih izliva svoja čustva, izraža žalost, jezo in hrepenenje. Sveto pismo torej poudarja prepletanje čustev, razuma in dejanj: togo dihotomijo moški/ženska postavlja pod vprašaj. Pripovedi namreč poudarjajo pomen empatije, sočutja in razumevanja v človeških odnosih ter dokazujejo, da so tovrstne lastnosti za človeško izkušnjo temeljne – in ne izključujejo enega ali drugega spola.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-31 08:44:57</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>177663</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
