<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=177659"><dc:title>Paradoksalnost poželenja in hrepenenja</dc:title><dc:creator>Bogataj,	Jan Dominik	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>ljubezen</dc:subject><dc:subject>sram</dc:subject><dc:subject>hrepenenje</dc:subject><dc:subject>sirska poezija</dc:subject><dc:subject>čustva</dc:subject><dc:description>Evangelist Matej v Jezusovem rodovniku (Mt 1,1-17) izpostavlja štiri nenavadne ženske figure – Tamaro, Rahábo, Ruto in Batšébo –, ki so v zgodnjekrščanski tradiciji pogosto ostajale obrobne zaradi svojih moralno ali etnično problematičnih ozadij. Prispevek obravnava njihovo vlogo v delih Efrema Sirskega, Komentarju Prve Mojzesove knjige (Comm. in Gen.)in deveti himni O Kristusovem rojstvu (HNat 9), pri čemer je posebna pozornost namenjena emotivnemu izrazju in njegovi vlogi pri razkrivanju globljih teoloških pomenov. Efrem namreč prve tri ženske slavi zaradi njihove ljubezni do Kristusa, kar odpira interpretativne ravni tudi za vprašanje sramu in drzne ljubezni, poželenja in hrepenenja. Efrem dejanj teh žená ne obsoja, temveč jih vidi kot orodje odrešenja. Analiza osvetljuje, kako sirščina kot jezik subtilno izraža paradokse človeških čustev, pri čemer se telesno poželenje prepleta z duhovnim hrepenenjem. Prispevek tako prikazuje specifično sirsko dojemanje čustvenih preobrazb prek rabe paradoksa: to ostaja relevantno tudi v sodobnih razpravah o vlogi čustev v teologiji, psihologiji in literarnih vedah.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-31 08:31:48</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>177659</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
