Razkuževanje rok kot higienski ukrep preprečevanja bolnišničnih okužbHamidović, Medina (Avtor) Pajnič, Manca (Mentor) Trotovšek, Tatjana (Komentor) Ravljen, Mirjam (Recenzent) diplomska delazdravstvena negarazkuževanje rokbolnišnične okužbesmerniceUvod: Razkuževanje rok je eden najpomembnejših higienskih ukrepov pri preprečevanju prenosa bolnišničnih okužb. Kljub številnim kampanjam ozaveščanja in oblikovanju mednarodnih ter nacionalnih smernic število okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, še vedno narašča. Zato je potrebno dodatno ozaveščanje in poenotenje vseh javnih, mednarodnih in internih priporočil. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti pomen razkuževanja rok zdravstvenih delavcev kot osnovnega ukrepa pri preprečevanju širjenja mikroorganizmov in primerjati mednarodne in interne smernice glede higiene rok v slovenskih bolnišnicah. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela z narativnim pregledom strokovne in znanstvene literature, objavljene med letoma 2015 in 2025, v bazah CINAHL Ultimate, MEDLINE/PubMed, ScienceDirect in Digitalni knjižnici Univerze v Ljubljani. V analizo so bili vključeni interna priporočila petih slovenskih bolnišnic in primerjava s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije, Centra za nadzor in preprečevanje bolezni, Komisije za bolnišnično higieno in preprečevanje okužb in Združenja perioperativnih registriranih medicinskih sester. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da mednarodne in interne smernice temeljijo na podobnih izhodiščih, vendar se razlikujejo v trajanju drgnjenja rok, količini uporabljenega razkužila in vključevanju zapestja. Prisotna so tudi odstopanja glede dolžine nohtov, dovoljenosti laka in nege rok. Razprava in zaključek: Na doslednost izvajanja higiene rok vplivajo številni dejavniki, med drugim pomanjkanje časa, delovna obremenitev in neenotna navodila. Razlike med smernicami lahko vplivajo na kakovost izvedbe postopka, zato sta ključna stalno izobraževanje zdravstvenih delavcev in sprotno preverjanje pravilnosti izvajanja. Razkuževanje rok ostaja temeljni ukrep pri preprečevanju bolnišničnih okužb, zato bi bilo smiselno izvesti nadaljnje raziskave, ki bi primerjale učinkovitost različnih pristopov glede časa drgnjenja, količine razkužila in vključevanja zapestja, z namenom poenotenja smernic in izboljševanja varnosti pacientov.[M. Hamidović]20252025-12-25 07:45:34Diplomsko delo/naloga177603sl