<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=177554"><dc:title>Ocena simetrije mišične zmogljivosti fleksorjev in ekstenzorjev kolka pri osebah po tenotomiji mišice iliopsoas - pilotna raziskava</dc:title><dc:creator>Bajramović,	Anita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stražar,	Klemen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacin,	Alan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Drobnič,	Matej	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>izokinetična dinamometrija</dc:subject><dc:subject>iliopsoas</dc:subject><dc:subject>tenotomija</dc:subject><dc:subject>asimetrija spodnjih udov</dc:subject><dc:description>Uvod: Skeletne mišice so ključne za hoteno gibanje in funkcionalno telesno zmogljivost, pri čemer ima mišica iliopsoas osrednjo vlogo kot glavni fleksor kolka ter stabilizator trupa in medenice. Patologije, kot sta preskakujoči kolk in utesnitev mišice, se pogosto zdravijo s tenotomijo, ki lahko vpliva na moč, koordinacijo in funkcionalno zmogljivost. Čeprav artoskopski pristop velja za manj invaziven in uspešen, so dolgoročni učinki posega na mišično funkcijo še nejasni. Izokinetična dinamometrija, kot zlati standard za oceno mišične moči in simetrije, omogoča objektivno spremljanje teh sprememb. Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv tenotomije mišice iliopsoas na mišično zmogljivost fleksorjev in ekstenzorjev kolka. Metode dela: Vključeni so bili odrasli preiskovanci (18–60 let) z izvedeno tenotomijo vsaj leto dni pred raziskavo. Izključeni so bili posamezniki z nedavnimi poškodbami, izrazito bolečino ali endoprotezo kolka. Pred testiranjem so udeleženci izpolnili vprašalnik iHOT, EQ-5D in Tegnerjevo lestvico. Meritve so bile izvedene z izokinetičnim dinamometrom Humac Norm v ležečem položaju. Protokol je vključeval štiri sklope: največji izometrični navor, koncentrični navor pri 60 °/s in 120 °/s, ekscentrični navor pri 60 °/s in izometrično vzdržljivost fleksorjev kolka. Rezultati operirane in neoperirane noge so bili primerjani s parnim t-testom oziroma Wilcoxonovim testom. Izračunan je bil tudi indeks lateralne asimetrije. Rezultati: V analizo je bilo vključenih 11 preiskovancev (1 moški, 10 žensk). Pri koncentričnem navoru fleksorjev je bila zmogljivost operirane noge nižja pri vseh parametrih, tako pri 60 °/s kot 120 °/s (p &lt; 0,05). Statistično pomembne razlike so bile ugotovljene tudi pri ekstenzorjih. Ekscentrične meritve niso pokazale statistično pomembnih razlik, povprečni indeks asimetrije pa je bil nizek (3–5 %). Največji izometrični navor in vzdržljivost fleksorjev se med udoma nista pomembno razlikovala. Razprava in zaključek: Po tenotomiji iliopsoasa so prisotne značilne asimetrije mišične zmogljivosti, predvsem pri koncentričnih kontrakcijah in večji kotni hitrosti, kjer zlasti ekstenzorji operirane noge dosegajo nižje vrednosti. Ugotovljene razlike presegajo klinično pomembno mejo (10–15 %), kar lahko vpliva na funkcijo kolka in tveganje za poškodbe. Rehabilitacija mora zato vključevati vaje za fleksorje in ekstenzorje ter trening pri večjih hitrostih. Kljub omejitvam rezultati poudarjajo pomen individualizirane rehabilitacije in nadaljnjih raziskav učinkov tenotomije na mišično zmogljivost kolka.</dc:description><dc:publisher>[A. Bajramović]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-24 07:45:54</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>177554</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
