Povezanost socialne opore in predporodne depresije - pregled literatureRojs, Urška (Avtor) Kavčič, Tina (Mentor) Mivšek, Ana Polona (Recenzent) diplomska delababištvopredporodna depresijasocialna oporanosečnostduševno zdravjepreventivaUvod: Predporodna depresija velja za enega najpogostejših zdravstvenih problemov v nosečnosti. Pojavi se pri 10–20 % nosečnic in je resna bolezen, ki ima škodljiv vpliv tako na žensko kot na njenega otroka. Predporodno obdobje je lahko za žensko čas povečane ranljivosti z resnimi socialnimi, čustvenimi, telesnimi in finančnimi posledicami. Namen: Namen diplomske naloge je raziskati povezanost med socialno oporo in razvojem predporodne depresije. Metode dela: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna ali opisna metoda dela s pregledom strokovne in znanstvene literature. Uporabljena je bila bibliografska baza podatkov PubMed. Izbor literature je potekal po smernicah PRISMA. Raziskave so bile analizirane glede na raziskovalno zasnovo, značilnosti preiskovancev, značilnosti intervencij, merilna orodja za spremljanje izidov in glavne ugotovitve. Rezultati: V končni pregled literature je bilo vključenih osem raziskav ? metaanaliza s pregledom literature, pet presečnih, ena vzdolžna raziskava ter pregled kvalitativnih raziskav. Kakovost raziskav smo ovrednotili in kategorizirali s pomočjo razvrstitve po hierarhiji dokazov, ki opredeljuje osem nivojev. V četrti nivo se je uvrstila ena raziskava, šest raziskav se je uvrstilo v peti nivo in ena v šesti. V raziskave je bilo vključenih skupno 69.873 žensk z največjim številom v metaanalizi, kjer je bilo vključenih 64.449 žensk. Pregled je prikazal enotnost ugotovitev, da je višja raven socialne opore povezana z manjšo izraženostjo simptomov depresije v nosečnosti. Avtorji v svojih raziskavah posebej poudarjajo pomembnost opore partnerja in družine noseče ženske. Razprava in zaključek: Pregled literature dosledno potrjuje, da socialna opora deluje kot ključen varovalni dejavnik in zmanjšuje tveganje za razvoj predporodne depresije. Ta pozitivni učinek socialne opore je prisoten v različnih kulturnih okoljih, deluje pa preko psihološkega mehanizma blaženja stresa ter uravnavanja nevrobioloških odzivov telesa. Zaradi dokazane koristi socialne opore za duševno zdravje nosečnic je v prihodnosti v klinično prakso nujno vključiti sistematično oceno socialne mreže in spodbujati intervencije za krepitev socialne opore nosečnic.[U. Rojs]20252025-12-24 07:45:45Diplomsko delo/naloga177553sl