<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=17755"><dc:title>Sprememba krajine na območju posestva Zastene od konca 18. stoletja do danes</dc:title><dc:creator>Strle,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pirnat,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gozdovi</dc:subject><dc:subject>kmetijstvo</dc:subject><dc:subject>sprememba krajine</dc:subject><dc:subject>raba tal</dc:subject><dc:subject>posestvo Zastena</dc:subject><dc:subject>planina Žaga</dc:subject><dc:subject>Tolminka (reka)</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Rabo tal na obravnavanem območju posestva Zastene opredeljujejo gozdne, kmetijske, poselitvene in infrastrukturne površine. Kmetijska raba tal se je od naselitve v 18. stoletju do druge polovice 20. stoletja povečevala, nato pa zaradi opuščanja kmetijskih površin začela stagnirati. Začelo se je zaraščanje, ki se ponekod nadaljuje še danes. Pomembno vlogo v spreminjanju krajine sta imela tudi 1. svetovna vojna, razvoj planšarstva. Od gozdarskih panog pa je na spremembo krajine imela v preteklosti velik vpliv intenzivna sečnja in prodaja lesa. Tako kmetijska kot gozdarska panoga sta imeli pomemben vpliv na zagotavljanje dohodka tukajšnemu prebivalstvu. Zato se je prebivalstvo, čeprav v skromni meri, ohranilo. Danes je poleg glavne panoge, kmetijstva, vedno bolj pomembno tudi gozdarstvo, ki je zaradi ugodnih gozdnih pogojev lahko alternativa za prihodnost.</dc:description><dc:publisher>[A. Strle]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2014-07-11 13:55:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>17755</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
