Mediteranska dieta kot način prehranjevanja za bolnike s presajeno ledvicoRak, Larisa (Avtor) Knap, Bojan (Mentor) mediteranska dietaprehranaprehranske smernicepresajena ledvicatransplantacija ledvicePresaditev ledvice je najučinkovitejše zdravljenje ledvične odpovedi, saj omogoča znatno izboljšanje telesnega in socialnega stanja bolnika. Kljub odpravi strogih prehranskih omejitev, ki veljajo med dializo, so po presaditvi potrebne prilagoditve prehrane zaradi presnovnih sprememb in učinkov imunosupresivne terapije. Z raziskavo smo želeli oceniti prehranski vnos in telesno sestavo (TS), telesno pripravljenost in biokemične parametre bolnikov s presajeno ledvico in izvesti prehransko intervencijo (PI) z mediteransko dieto (MD), ki bi vplivala na izboljšanje TS in biokemičnih parametrov pri bolnikih s presajeno ledvico. V raziskavo je bilo vključenih 23 bolnikov s presajeno ledvico, razdeljenih v intervencijsko skupino (N = 11), ki je sledila MD z uporabo prilagojenih receptov, in kontrolno skupino (N = 12), ki je upoštevala standardna prehranska priporočila. Študijo je odobrila Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko (št. 0120-375/2023/3). Vsi udeleženci so pred in po šesttedenski intervenciji izpolnili 14-točkovni vprašalnik MEDAS (ang. Mediterranean Diet Adherence Screener), vodili tehtani tridnevni prehranski dnevnik (3PD), opravili meritve TS z bioimpedančno tehtnico (Akern BIA 101 BIVA®), test moči stiska pesti, test vstajanja s stola ter laboratorijske analize krvi. 3PD so bili analizirani s pomočjo programa Odprta platforma za klinično prehrano (OPKP), s katerim smo izračunali povprečni dnevni energijski in hranilni vnos. Skladnost z načeli MD smo ocenili na podlagi točk MEDAS. Statistična obdelava podatkov je bila izvedena v programu STATGRAPHICS Centurion 19, z uporabo deskriptivne statistike in t-testa za povezane vzorce. Statistično značilne razlike smo upoštevali pri p < 0,05, ob predpostavki, da je bil vzorec normalno porazdeljen. V intervencijski skupini smo po PI zaznali izboljšan prehranski vnos, zlasti povečanje vnosa energije, maščob in Ca, ter statistično značilno povečanje točk MEDAS (s 7,3 ± 1,6 na 10,6 ± 1,1), kar kaže na večjo skladnost s priporočili MD. Pred PI je bil prehranski vnos pogosto neustrezen, z nezadostnim vnosom energije, ogljikovih hidratov in Ca ter presežnim vnosom maščob in Na. Kljub izboljšavam v prehranskem vnosu MD ni pomembno vplivala na ledvično funkcijo, mišično moč ali parametre TS, verjetno zaradi kratkega trajanja intervencije in odsotnosti vadbenega programa. Glavna omejitev raziskave je majhna velikost vzorca in kratko trajanje spremljanja, zato rezultatov ni mogoče posplošiti na celotno populacijo bolnikov s kronično ledvično odpovedjo.[L. Rak]20252025-12-24 07:16:01Magistrsko delo/naloga177546sl