<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=17748"><dc:title>Presoja uspešnosti sanacije gozdnega požarišča Fajti hrib - Cerje iz leta 1994</dc:title><dc:creator>Šinigoj,	Darijan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Diaci,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gozdni požari</dc:subject><dc:subject>obnova</dc:subject><dc:subject>gozdna požarišča</dc:subject><dc:subject>Fajta</dc:subject><dc:subject>Cerje</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Leta 1994 je pobočje Fajti hrib - Cerje zajel gozdni požar, ki je uničil prek o250 ha borovih sestojev ter 170 ha listnatega gozda. V naslednjem letu seje začela obnova na površinah, ki jih je zajel vršni požar. Med temi površinami je bilo tudi 44 ha v oddelku 057 kateri je predmet te raziskave inv katerem je potekala sanacija na tri načine, in sicer: 1) setev črnega bora, 2) setev črnega bora in črnega gabra ter saditev črnega bora, 3) saditev črnega bora, alepskega bora, evropskega macesna, navadne jelke, hrasta puhovca in cera, navadne češnje in ostrolistnega javorja v ograjo. Ko danes pogledamo proti vrhu pobočja Fajti hrib - Cerje vidimo med starejšimi borovimi sestoji veliko nižji, živo zeleni predel gozda, kjer je potekala obnova. Kot najuspešnejši način obnove se je izkazal prvi način - setev črnega bora. Med drevesnimi vrstami prevladujeta črni bor in črni gaber, grmovna plast pa je prekrita z navadnim rujem.</dc:description><dc:publisher>[D. Šinigoj]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2014-07-11 13:55:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>17748</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
