<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=177358"><dc:title>Učenje matematičnih obrazcev z razumevanjem</dc:title><dc:creator>Juhart,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Manfreda Kolar,	Vida	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Algebra</dc:subject><dc:subject>geometrijski obrazci</dc:subject><dc:subject>geometrija</dc:subject><dc:subject>načini dojemanja</dc:subject><dc:subject>učenje z razumevanjem</dc:subject><dc:subject>matematika</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava učenje matematičnih obrazcev z razumevanjem. Osredotoča se predvsem na obrazce pri merjenju veličin na geometrijskih objektih in različne načine dojemanja teh obrazcev med učenci devetega razreda osnovne šole. Pogostost učenja »na pamet« pri učencih ustvarja slabše miselne povezave, ki privedejo do nižjih učnih dosežkov. Ravno zato je namen raziskave ugotoviti, kako različni načini dojemanja geometrijskih obrazcev vplivajo na učenčevo razumevanje obrazcev in uspešnost pri reševanju geometrijskih nalog. 

Teoretični del predstavi koncept učenja z razumevanjem, predvsem preko Bloomove taksonomije in Gagnejeve klasifikacije znanja. V kontekstu razumevanja algebrskih obrazcev so predstavljeni različni pogledi na spremenljivko, medtem ko pomembno vlogo pri razumevanju geometrijskih obrazcev igra vizualizacija, ki omogoča lažje prehajanje med algebrskimi in geometrijskimi reprezentacijami. Kot najpomembnejši del teoretičnega izhodišča delo podaja sedem različnih načinov dojemanja geometrijskih obrazcev, ki se razlikujejo glede dinamike in smeri miselne povezave pri posamezniku. Ti načini so: identiteta, oblika, recept, enačba, načrt, besedilo in koeksistenca. 

Empirični del temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu s študijo primera, v katero je bil vključen vzorec devetih devetošolcev. Podatki so bili zbrani s pomočjo pisnega preizkusa znanja in matematičnega dialoga, medtem ko je analiza temeljila na interpretaciji izkazanega razmišljanja in posameznikove razlage pri reševanju nalog. Raziskava je pokazala, da so pogledi učencev na geometrijske obrazce zelo različni ter se razlikujejo glede na posameznika in situacijo. Rezultati kažejo, da kompleksnejši in bolj prepleteni načini dojemanja vodijo k boljšemu razumevanju geometrijskih obrazcev ter omogočajo učinkovitejše prehajanje med različnimi reprezentacijami. Prav učenci z višjo stopnjo vizualizacije lažje prehajajo med različnimi načini dojemanja, kar pripomore k ustreznejši izbiri strategije in omogoča boljše reševanje kompleksnejših nalog. Učenci, ki se učijo z razumevanjem, so pokazali višjo stopnjo prilagodljivosti v dojemanju obrazcev, bolj poglobljeno znanje geometrije in boljše rezultate na preizkusu znanja. 

Raziskava potrjuje pomemben vpliv učnih pristopov ter načinov učenja na kompleksnost uporabe in razumevanja matematičnih obrazcev. Poudarja potrebo po poučevanju, ki spodbuja prilagodljivost mišljenja ter temelji na razumevanju in reprezentaciji konceptov, ki s pomočjo modelov prehajajo na stopnjo vizualizacije. Le tako sta učencem omogočeni globlje razumevanje in trajno znanje.</dc:description><dc:publisher>A. Juhart</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-21 21:31:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>177358</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
