<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=177357"><dc:title>Diskurz kodov konceptualnega znanja za analizo učnih ur matematike</dc:title><dc:creator>Rozman,	Laura	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hodnik,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diskurz kodov konceptualnega znanja</dc:subject><dc:subject>pojmovni kod</dc:subject><dc:subject>pojmovna abstraktnost</dc:subject><dc:subject>pojmovna zgoščenost</dc:subject><dc:subject>kategorija</dc:subject><dc:subject>stopnja</dc:subject><dc:subject>pojmovni graf</dc:subject><dc:subject>matematika</dc:subject><dc:subject>učenje in poučevanje</dc:subject><dc:description>Temeljita analiza je ključnega pomena pri vsakem poučevanju, še posebej pa za razvoj bodočih učiteljev. Pri tem lahko uporabimo opazovalne liste z rubrikami, ki vključujejo kazalnike, relevantne za analizo izobraževalne prakse. Pomembno vrednost predstavlja snemanje učnih ur, saj omogoča večkratni ogled in poglobljeno interpretacijo dogajanja glede na vnaprej določene ali izbrane kriterije. Teoretični okvir diskurz kodov konceptualnega znanja omogoča še drugačen, dodatno poglobljen pristop k analizi učnih ur. Diskurz kodov konceptualnega znanja obsega pet konceptualnih kodov, pri čemer so najpogosteje uporabljeni: kod avtonomije, specializacijski kod in pojmovni kod. V magistrskem delu se bomo osredotočili predvsem na pojmovni kod, ki vključuje kategoriji pojmovno abstraktnost in pojmovno zgoščenost, s katerima na osnovi njune analize dobimo vpogled v načine učiteljevega povezovanja znanja učencev s predhodnim znanjem z namenom ustvarjanja novih pomenov. Pojmovna abstraktnost predstavlja stopnjo povezave pojma s kontekstom, pojmovna zgoščenost pa stopnjo medsebojne povezanosti pojmov. Prepoznavanje različnih stopenj pojmovne abstraktnosti in pojmovne zgoščenosti omogoča oblikovanje pojmovnih grafov, ki vizualno prikazujejo prehajanje med različnimi stopnjami kategorij. Tako imenovano pojmovno ''valovanje'' na grafu označuje prehode med različnimi stopnjami kategorij, kar je ključno za zagotavljanje kakovostnega znanja. Teoretični del magistrskega dela vključuje razvoj teorije diskurza kodov konceptualnega znanja in obravnavo treh najpogosteje uporabljenih konceptualnih kod pri analizi učnih ur. Posebna pozornost je namenjena pojmovnemu kodu, saj predstavlja osrednjo temo naše magistrske naloge in temelj empirične analize. Opredeljeni so ključni pojmi, ki določajo pojmovni kod: kategorija pojmovna abstraktnost, kategorija pojmovna zgoščenost in pojmovni graf, ki vizualizira spreminjanje stopenj kategorij. Ob koncu teoretičnega dela je predstavljenih nekaj izsledkov raziskav o diskurzu kodov konceptualnega znanja. V empiričnem delu magistrskega dela smo preizkusili uporabnost diskurza kodov konceptualnega znanja v praksi. Osrednji namen je bil ugotoviti, kako nam teoretični okvir diskurz kodov konceptualnega znanja omogoča analizo učnih ur matematike ter katere informacije o poteku učne ure je mogoče interpretirati s pomočjo pojmovnih grafov. Prav tako nas je zanimalo, kako tovrstna analiza pripomore k obstoječim oblikam analiziranja učnih ur matematike. Na podlagi ogleda videoposnetkov izbranih učnih ur smo kodirali pojavnost pojmovne abstraktnosti in pojmovne zgoščenosti, nato pa iz dobljenih stopenj kategorij oblikovali pojmovne grafe. S pomočjo vsebinske analize smo interpretirali dobljene grafe, s čimer smo želeli dobiti odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da je analiza učnih ur matematike s pomočjo diskurza kodov konceptualnega znanja časovno zahtevnejša v primerjavi z obstoječimi oblikami analiziranja pouka, vendar pa omogoča globlji vpogled v strukturo znanja in način njegovega prenosa z učitelja na učence. Pojmovni grafi omogočajo identifikacijo vstopne (začetne) in izstopne (končne) točke učne ure na način, ki pove, ali se je ura začela oz. končala na abstraktni ali konkretni ravni. Poleg tega lahko določimo razpon pojmovnega grafa (ki predstavlja navpično razdaljo med minimumom in maksimumom kategorije), analiziramo pojmovno ''valovanje'' ter natančno zaznamo stopnje pojmovne abstraktnosti in pojmovne zgoščenosti med učno uro. Interpretacija teh podatkov omogoča poglobljeno analizo ustreznosti zasnove in izvedbe učne ure. Razberemo lahko, kateri deli so za učence konceptualno zahtevni, kateri deli ne prispevajo k razvoju razumevanja ali ne podpirajo prenosljivega znanja ter kateri deli učinkovito spodbujajo učenčevo razumevanje s prehajanjem med abstraktnimi pojmi in matematičnimi zgledi. Na podlagi pridobljenih podatkov ugotavljamo, da je diskurz kodov konceptualnega znanja učinkovit analitičen okvir, ki pomembno prispeva k poglobljenemu razumevanju strukture učne ure in nudi dragocene informacije za izboljšanje poučevanja.</dc:description><dc:publisher>L. Rozman</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-21 21:30:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>177357</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>