<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=177353"><dc:title>Sposobnost tvorbe biofilma izbranih sevov bakterije Escherichia coli</dc:title><dc:creator>Lepičnik,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čremožnik Zupančič,	Jerneja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Escherichia coli</dc:subject><dc:subject>geni za dejavnike virulence</dc:subject><dc:subject>filogenetske skupine</dc:subject><dc:subject>odpornost proti protimikrobnim učinkovinam</dc:subject><dc:subject>tvorba biofilma</dc:subject><dc:description>V raziskavi smo primerjali 58 izolatov bakterije Escherichia coli, ki smo jih pridobili iz različnih okoljskih virov (N=26) v Sloveniji (morska voda, rečna voda, kraške jame, tesnila pomivalnih strojev) ter iz kliničnih vzorcev spodnjih dihal (N=32). Izolate smo uvrstili v filogenetske skupine po izvirni in prenovljeni Clermontovi metodi ter preverili njihovo klonalnost z metodo ERIC-PCR. Z uporabo molekularnih metod smo preverili prisotnost 20 genov za dejavnike virulence, genov z zapisi za β-laktamaze, gene z zapisi za plazmidno posredovano odpornost proti fluorokinolonom ter izbrane sekvenčne tipe. Sposobnost tvorbe biofilma smo ovrednotili pri različnih razmerah (čas in prisotnost UV), pri čemer je bila končna koncentracija glukoze v gojišču omejujoč dejavnik. Rezultati analize so pokazali izrazite razlike med obema skupinama. Klinični izolati so se večinoma uvrščali v filogenetske skupine, ki so značilne za bolj virulentne in patogene izolate (B2; 68,75 %), in so imeli večje število genov za dejavnike virulence. Sposobnost tvorbe biofilma je med izolati in načinom gojenja biofilma močno variirala. V hranilno bogatem gojišču LB so bile razlike v tvorbi biofilma med izolati manjše, medtem ko je v minimalnem gojišču z 0,2 % glukoze nastalo več biofilma, neodvisno od izvora izolatov. Klinični izolati so bili močno biofilmotvorni, še posebej v minimalnem gojišču z 0,2 % končne koncentracije glukoze (96,9 %).</dc:description><dc:publisher>[Š. Lepičnik]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-21 07:16:55</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>177353</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
