Sposobnost tvorbe biofilma izbranih sevov bakterije Escherichia coliLepičnik, Špela (Avtor) Čremožnik Zupančič, Jerneja (Mentor) Escherichia coligeni za dejavnike virulencefilogenetske skupineodpornost proti protimikrobnim učinkovinamtvorba biofilmaV raziskavi smo primerjali 58 izolatov bakterije Escherichia coli, ki smo jih pridobili iz različnih okoljskih virov (N=26) v Sloveniji (morska voda, rečna voda, kraške jame, tesnila pomivalnih strojev) ter iz kliničnih vzorcev spodnjih dihal (N=32). Izolate smo uvrstili v filogenetske skupine po izvirni in prenovljeni Clermontovi metodi ter preverili njihovo klonalnost z metodo ERIC-PCR. Z uporabo molekularnih metod smo preverili prisotnost 20 genov za dejavnike virulence, genov z zapisi za β-laktamaze, gene z zapisi za plazmidno posredovano odpornost proti fluorokinolonom ter izbrane sekvenčne tipe. Sposobnost tvorbe biofilma smo ovrednotili pri različnih razmerah (čas in prisotnost UV), pri čemer je bila končna koncentracija glukoze v gojišču omejujoč dejavnik. Rezultati analize so pokazali izrazite razlike med obema skupinama. Klinični izolati so se večinoma uvrščali v filogenetske skupine, ki so značilne za bolj virulentne in patogene izolate (B2; 68,75 %), in so imeli večje število genov za dejavnike virulence. Sposobnost tvorbe biofilma je med izolati in načinom gojenja biofilma močno variirala. V hranilno bogatem gojišču LB so bile razlike v tvorbi biofilma med izolati manjše, medtem ko je v minimalnem gojišču z 0,2 % glukoze nastalo več biofilma, neodvisno od izvora izolatov. Klinični izolati so bili močno biofilmotvorni, še posebej v minimalnem gojišču z 0,2 % končne koncentracije glukoze (96,9 %).[Š. Lepičnik]20252025-12-21 07:16:55Magistrsko delo/naloga177353sl