<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=177320"><dc:title>Analiza ustreznosti vertikalnih prometnih označb na prehodih za pešce</dc:title><dc:creator>Rožac,	Sabina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lipar,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Trček,	Luka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>prehodi za pešce</dc:subject><dc:subject>retrorefleksivnost</dc:subject><dc:subject>prometni znaki</dc:subject><dc:subject>varnost v prometu</dc:subject><dc:description>Varnost pešcev je v veliki meri odvisna od vidnosti prometne signalizacije, pri čemer retrorefleksivnost vertikalnih prometnih znakov pomembno vpliva na zaznavnost prehodov za pešce, zlasti ponoči in v slabših vremenskih razmerah. Namen raziskave je bil oceniti odsevnost prometnih znakov na izbranih prehodih za pešce v Krškem ter rezultate primerjati z zahtevami slovenske in tuje regulative. Opravili smo meritve odboja svetlobe na prometnih znakih za prehod za pešce. Ugotovili smo, da pomemben del obravnavanih znakov ne dosega več minimalnih zahtev novega pravilnika, predvsem zaradi staranja materialov in vplivov mikrookolja. Kljub temu so bili v analiziranem območju prepoznani prehodi z visoko stopnjo varnosti. Najbolj izstopata prehoda v bližini osnovne šole, kjer vsa signalizacija izpolnjuje zahteve za retrorefleksivnost, osvetlitev je ustrezna, obenem pa sta nameščena dodatna ukrepa za umirjanje prometa. Najmanj varni prehodi so tisti, ki ne izpolnjujejo zahtev za odsevnost in osvetljenost ter so dodatno slabše vidni zaradi naravnih ovir. Analiza mednarodnih praks potrjuje, da večina držav uporablja razrede retrorefleksivnosti, prilagojene vrsti ceste, osvetljenosti okolice in kompleksnosti ozadja. Slovenski sistem temu sledi, vendar bi ga bilo mogoče nadgraditi s podrobnejšo kategorizacijo okolijskih razmer ter prilagoditvijo razredov za zahtevnejše prometne situacije. Rezultati podpirajo uvedbo rednih meritev in pravočasno zamenjavo neustreznih znakov za izboljšanje varnosti pešcev.</dc:description><dc:publisher>[S. Rožac]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-20 08:45:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>177320</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
