<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=177319"><dc:title>Naknadno prednapeti prostorski betonski nosilec pri požarni obtežbi</dc:title><dc:creator>Kočman,	Peter	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kolšek Češarek,	Jerneja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bratina,	Sebastjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prednapeti beton</dc:subject><dc:subject>ukrivljen kabel</dc:subject><dc:subject>naknadno prednapenjanje</dc:subject><dc:subject>numerični model</dc:subject><dc:subject>metoda končnih elementov</dc:subject><dc:subject>prostorske linijske konstrukcije</dc:subject><dc:subject>požarna obtežba</dc:subject><dc:description>V doktorski disertaciji je predstavljen nov numerični model za analizo naknadno prednapetih betonskih nosilcev z ukrivljenimi kabli pri delovanju sočasne mehanske in požarne obtežbe. Model temelji na treh zaporednih in matematično ločenih korakih: (i) analizi razvoja požara v neposredni okolici konstrukcije, (ii) toplotno-vlažnostni analizi in (iii) mehanski analizi, v kateri so armiranobetonski nosilec in prednapeti kabli obravnavani kot ločene komponente, kar omogoča podrobno spremljanje njihovega mehanskega odziva in morebitne porušitve. 
Glavni prispevek disertacije je v formulaciji in implementaciji novega modela linijskega nosilca, ki je v primerjavi z 2D- ali 3D-končnimi elementi, pogosto uporabljenimi v literaturi, bistveno bolj računsko učinkovit in obenem ohranja visoko natančnost rezultatov. 
Pri formulaciji končnega elementa so kot interpolirane neznanke uporabljene izključno deformacijske spremenljivke, kar preprečuje numerično blokiranje, značilno za alternativne pristope, ki temeljijo na interpolaciji pomikov.
Na osnovi predpostavke o majhnih pomikih in zasukih so ravnotežne enačbe nosilca linearizirane, medtem ko je soodvisnost med napetostmi in deformacijami opisana s poljubnimi nelinearnimi funkcijami. Tak pristop omogoča tako implicitno kot eksplicitno upoštevanje prehodnih in lezenjskih deformacij materiala. Opisane značilnosti skupaj omogočajo učinkovito analizo večjih konstrukcijskih sistemov, in ne le posameznih elementov. Validacija z eksperimentalnimi raziskavami potrjuje natančnost in numerično stabilnost modela, njegova nizka računska zahtevnost pa omogoča rutinsko uporabo na običajnih osebnih računalnikih ter preprosto vključevanje v inženirsko prakso.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-20 08:45:22</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>177319</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
